Kameroon
Kameroon tɔ̈ gïïrëpiny de Apirïka

Kameröön, aŋicthei rinkën Paankɔc Kameröön, ee pamac tɔ̈pacuɔl Apirïka. Anɔŋ akeu kekkë Nigeria alɔŋ pacuɔl, Cad alɔŋ parutbak, pamac Ciɛl de Apirïka alɔŋ pabak, Equatorial Guinea, Gabon ku pamac Kongo alɔŋ paguot. Wäryɔ̈u ë Kameroon aye jɔɔk liem ë wär në Guine bë gut adɛ̈kdiɛt atlantik. Thook Franch ku Dïŋglïth aa kek thook luɔi në miiri Kameröön. Piny ë Kameröön aguëlic, anɔŋic ɣön liɛɛtcäu wärkou, gat, pinyliɛɛt, roordeŋ ku liilditiic.

Gɛɛthken ditbikteem ë juec kɔccieŋ e Douala ku ëtɔ̈ kiir wouri kou,e yen genamtnhom ë muökëkaŋ baai, luɔi ë ɣɔɔc ku e wanhadɛ̈kdiɛt, Yaounde ku e yen genamatnhom ë wëlbääny ku juɔl la gen Guroua. Kameröön aŋic kɔc juec ërin tiöndhëëŋ ë ciëŋden thɛɛr cimenë makotha ku Bikutthi ku aŋic aya ërin akutadiircök wunden cï tiam apɛi. Kɔc tueŋ ke cieŋ ë lɔ̈k kën aa la-yiic kɔc thɛɛr Thao alɔŋ ban ë chad kou, Baka alɔŋ paguotbak kek ayiep ku aa kuany liim. Kameröön ëye pamäcalei ë German ɣɔn e ruon 1884. Naɣɔn tɔŋ tueeŋ pinynhom cök ciën ke tekic erou kam France ku Amatnhom panŋaknhom. 1 961 ka abaŋ Kameröön mac France yök nhomlääude ku bï bei kë cɔl Paankɔc Kameröön, mac bänydit cɔl Ahmadu Ahidjo. 1961 ka abaŋ Paguot Kameröön mac Dïŋglïth matröt kekkë paankɔc Kameröön bïk ya pamac tök. Kameröön amacröt wët path ku aŋuɛ̈n alɔŋ wëlëbääny ku rɔ̈mkäŋ ë baai, kënë acï baai cɔl latueŋ këkkë luɔi puɔ̈r, gëëk, gëëkluŋ ku luɔ̈i miokepiny ku ɣaric tiim ye ɣööt ku käŋ looi.Abaŋdit kɔc ë Kameröön aa dupuur ëpur käthii lëu kek thook epath. 1982 ke Paul Biya acï ya bänydit mac Kameröön,amɛc tɛ̈ɣɔn këkkë akutdenriɛldekɔc Kameröön. Aŋiɛcwelbäany në abaŋ pan Kameröön e jam thoŋ Dïŋglïth aacï kɔ̈ɔ̈c ke wët wïckëk miirmatwuɔt nɔŋic riɛldit, tëk bei panden ku nhomlääu tënë Kameröön.

  NODES
Done 1
eth 1
see 2