Piöcëpïr (biology) ee piöc ë pïr ku käpïr, ku tɛ̈ ye kek röt wɛlthïn. Käpïr aatɔ̈ kätɔ̈c, läi, käk ë cuäc, cïmën (thɔ̈c aŋui [wild one]/aweeŋ/abïlɔŋ,bul), ku kämpïrcietïŋ cïmën baktiria.

Kömluöök E. Coli

Kɔc piöckäpïr kueen aaye cɔl kɔc piööcëkäpïr. Piöckäpïr aye tïŋ, yekëdë ye läi ku käpïr kɔ̈k röt luɔɔithïn ku luuikë, ku cïtkë käŋö. Piöckäpïr aya, aye kueen yekëdë ye käpïrkor luuïthïn kamken ku kërɔ̈ɔ̈m. Ee tɔ̈ ke-ye piöc tɛ̈cït run 200, ke wɛt anyïköl cäk nhom. Piöckäpïr ala yic dhɔ̈l ku kɛr juääc ë yäpëwël. Cïmën käpiöc kɔ̈k ëbën, piöckäpïr ee dhöl ë piöc luɔɔi. Aye kënë nyuɔɔth lɔn kɔc piöckäpïr aa dhil këcëyök nyuɔɔth lɔŋ täŋden, ku lɔn ye kɔc piöckäpïr kɔ̈k tɛ̈ktɛ̈kä dhiɛl them alɔŋden ë röt.

Aye piöckäpïr them bï käthiëc dhuknhïïm cïmën këlä: “Ye käyïndë yen këpïr këne?” (thööŋ piöcluɔikër); “Ya abɛ̈këgup luui këdë?” (ciɛɛthïn); “Lëu buk abɛ̈k käpïr matnhïïm këdë?” (lëlthok, lëlëkuat); “Ye këpïr kënë ŋö looi?” (luuithïn, dïïtthïn); “Ye këyök luui këdë?” (piööcriɛmthɛɛr); “Këthɛɛr pïr ëyïndë? (piööckäthɛɛr). Ye këdë ye käpïrkor thiɛ̈ɛ̈kthïn kek kärɔ̈ɔ̈m?” (kärɔ̈ɔ̈m tɛɛticthïn). Piöckäpïr ëbën ë yam aye tɛ̈yekäŋwɛ̈lröt luɔ̈ɔ̈i, yen thiëc dhumnhom: “Pïr ë pinynhom bɔ̈ këdë cïtmënden?”

  NODES
languages 1
os 4