Republika Slovenija
Isluwiña Ripuwlika
Isluwinya Isluwinya
Laphara Wallqanqa
Llaqta qayanqillqa: Manam kanchu
Llaqta taki: Zdravljica
 
Situación de Isluwinya
Situación de Isluwinya
 
Uma Llaqta
 • Runakuna
 • Tinkurachina siwikuna
Ljubljana
265.881 (2002)
46°03′ N 14°30′ E
Tukri simi Isluwinya simi
Kamachiy República parlamentaria
Kawpay
Borut Pahor
Janez Janša
Igor Zorčič
Independencia
 • Declarada
 • Reconocida
De Yugoslavia
25 de junio de 1991
1992
Mama llaqtap hawan
 • Llapan hallka k'iti k'anchar
 • % yakukuna
Saywakuna
Chalakuna
Ñiqi: 153º
20.253 km²
0,6%
1.334 km
46,6 km
Runakuna
 • Llapan
 • T'iqisqa kay
Ñiqi: 143º
2.047.000[1]
101 hab./km²
Brutu ukhu hayt'uy (BUH) -
Llaqta ukhu hayt'uy (LUH)
 • Llapan (2008)
 • BUH, llapan runap
Ñiqi: 81º
 
€ 44.429 millones[1]
US$ 19.472
HDI -Runa kururay rikuchiq- (2010) 0,828[2] (29º) – Muy Alto
Kañina Euro (EUR)[nota 1]
Runa llaqtap sutin Esloveno, eslovena
Pacha suyu
 • Ruphay mit'a
CET (UTC+1)
CEST (UTC+2)
Internet tuyru .si
Karu rimay tuyru +386
Ankichiy tuyru S5A-S5Z
ISO tuyru 705 / SVN / SI
Kaypi wankurisqa: Plantilla:EU, ONU, OTAN, OSCE, COE
Isluwinya
Triglav (urqu)[3]

Isluwinya icha Isluwiña nisqaqa (isluwinu simipi: Slovenija, ama Isluwakiya suyuwan pantaychu) Iwrupapi huk mama llaqtam. Uma llaqtanqa Ljubljana llaqtam.

Runakuna

llamk'apuy

Simikuna

llamk'apuy

Pulitika Rakiy

llamk'apuy

Hatun llaqtakuna

llamk'apuy
Isluwinya (Llaqtakuna)
Ñiqi Suti Runakuna Suyu
Isluwinu simipi Aliman simipi 1991 watapi yupasqa 2002 watapi yupasqa 2005 watapi huchhasqa
1. Ljubljana Laibach 276.133 257.338 255.115 Osrednjeslovenska
2. Maribor Marburg 108.122 92.284 89.056 Podravska
3. Celje Cilli 41.279 37.547 37.115 Savinjska
4. Kranj Krainburg 37.318 35.237 34.950 Gorenjska
5. Velenje Wöllan 27.665 26.468 26.426 Savinjska
6. Koper Gafers 25.272 23.285 23.273 Obalno-kraška
7. Novo Mesto Rudolfswert 22.760 22.368 22.417 Jugovzhodna Slovenija
8. Ptuj Pettau 11.466 18.134 18.141 Podravska
9. Trbovlje Trifail 17.410 16.139 15.994 Zasavska
10. Nova Gorica Neu-Görz 14.862 13.203 12.748 Goriška
11. Kamnik Stein 9.600 12.013 12.584 Osrednjeslovenska
12. Jesenice Aßling 19.034 13.236 12.511 Gorenjska
13. Murska Sobota Olsnitz 14.111 12.393 12.412 Pomurska
14. Škofja Loka Bischoflack 12.460 12.065 12.012 Gorenjska
15. Domžale Domschale 11.627 11.394 11.647 Osrednjeslovenska
16. Izola - 10.616 10.152 10.355 Obalno-kraška
17. Kočevje Gottschee 9.200 8.868 8.841 Jugovzhodna Slovenija
18. Postojna Adelsberg 8.200 8.513 8.626 Notranjsko-kraška
19. Logatec Loitsch 6.400 7.630 8.014 Osrednjeslovenska
20. Slovenj Gradec Windischgrätz 6.700 7.657 7.933 Koroška
21. Ravne na Koroškem Raun 8.800 7.706 7.671 Koroška
22. Vrhnika Oberlaibach 7.000 7.459 7.623 Osrednjeslovenska
23. Krško Gurkfeld 7.000 6.866 6.926 Spodnjeposavska
24. Zagorje ob Savi Seger an der Sawe 7.400 6.850 6.799 Zasavska
25. Slovenska Bistrica Windischfeistritz 6.600 6.506 6.561 Podravska
26. Ajdovščina Haidenschaft 5.581 6.327 6.527 Goriška
27. Litija Littai 6.500 6.351 6.459 Osrednjeslovenska
28. Brežice Rann 6.800 6.397 6.298 Spodnjeposavska
29. Grosuplje Grosslupp 5.500 6.185 6.256 Osrednjeslovenska
30. Lucija - 4.072 5.579 6.036 Obalno-kraška
31. Radovljica Radmannsdorf 6.100 5.931 5.978 Gorenjska
32. Črnomelj Tschernembl 5.400 5.799 5.840 Jugovzhodna Slovenija
33. Hrastnik Hrastnigg 6.600 5.882 5.800 Zasavska
34. Idrija Idria 6.100 5.847 5.784 Goriška
35. Mengeš Mannsburg 5.100 5.677 5.742 Osrednjeslovenska
36. Bled Veldes 5.600 5.164 5.205 Gorenjska

Pukyukuna

llamk'apuy
  1. 1,0 1,1 .
  2. PNUD (4 de noviembre de 2010). hdr.undp.org (ed.): «"Informe sobre Desarrollo Humano 2010 Edición del Vigésimo Aniversario"» (en español) (PDF). 04/11/10 rikusqa.
  3. Triglav - Isluwinya (p'unchaw: 2012-12-6 )

Willapuykuna

llamk'apuy
  1. Antes del 1 de enero de 2007 se usaba el tolar como moneda nacional.

Hawa t'inkikuna

llamk'apuy
"https://qu.wikipedia.org/w/index.php?title=Isluwinya&oldid=675412" p'anqamanta chaskisqa (Wikipedia, Qhichwa / Quechua)
  NODES
INTERN 1