Butilacetat

Butilacetat
Imena
	IUPAC ime butiletanoat
	Druga imena n-butil ester, butil
Identifikatorji
Številka CAS	123-86-4;
3D model (JSmol)	Interaktivna slika;
ECHA InfoCard	100.004.236
EC število	204-658-1;
PubChem CID	31272;
CompTox Dashboard (EPA)	DTXSID3021982 ;
	SMILES CCCCOC(C)=O;
Lastnosti
Kemijska formula	C6H12O2
Molska masa	116.16 g/mol
Videz	brezbarvna tekočina z okusom sadja
Gostota	0.88 g/cm3
Tališče	-74 °C (199 K, -101°F)
Vrelišče	126 °C (399 K, 256°F)
Topnost v vodi	0.7 g/100 ml (20.0 °C)
Nevarnosti
R-stavki (zastarelo)	R11, R36/37
S-stavki (zastarelo)	S2, S9, S16, S25, S33
Plamenišče	24 °C (297 K)
	Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa).
	Sklici infopolja

Butilacetat (tudi butiletanoat) je organska zmes, ki se uporablja kot topilo pri proizvodnji lakov in drugih produktov. Prav tako se uporablja kot umetna sadna aroma v hrani kot so bonboni, sladoled, siri in različne slaščice. Najdemo ga v mnogih vrstah sadja, kjer skupaj z drugimi kemičnimi snovmi prispeva k izgradnji okusa.

Lastnosti

Butilacetat je lahkovnetljiva snov, zato jih je treba hraniti stran od virov vžiga in statičnega naelektrenja. Draži oči in dihala, zato se je treba kontaktu z očmi izogibati. Dolgotrajna izpostavljenost povzroča glavobol, omotico, slabost in bruhanje.

Gorenje butilacetata lahko povzroči nastanek ogljikovega monoksida. Izogibati se je treba vdihavanju le tega.

Snov, ki je brezbarvna, lahko vnetljiva tekočina s sladkim vonjem banane, doseže vrelišče pri 126 ⁰C, tališče pri -78 ⁰C, plamenišče pri 22 ⁰C in vnetišče pri 420 ⁰C.

Butilacetat je hlapen pri normalnem tlaku. Potrebno ga je zadrževati stran od odprtega ognja, drugih virov vžiga, ga ne segrevati in ga zaščititi pred soncem in toploto. Preprečiti je treba stik z oksidirajočimi substancami, močnih kislin, baz in alkalijskih hidroksidov. Pri razkroju se lahko pojaviji nevarni produkti kot so peroksidi.

Toksikoliški podatki

Draži oči in respiratorne organe. Dolgotrajna izpostavljenost povzroča glavobol, omotoco, slabost in bruhanje. V redkih primerih lahko povzroča neurotoksičnost. Draži oči in izsušuje kožo, kar lahko privede do dermatitisa. Dolgotrajna izpostavljenost povzroča okvaro jeter.

akutna toksičnost - oralna: LD 50 (podgana): 13100 mg/kg
akutna toksičnost - dermalna: LD 50 (rbt)> 5 g/kg
akutna toksičnost - inhalatorno: LD 50 (podgana): 2000 ppm/4h

Ekotoksikološki podatki/učinki na okolje:

Ekotoksičnost

Vodni organizmi LD 50>1000 mg/l, LC 50 (riba-Leuciscus idus, 96 ur):>141 mg/l.

Odstranjevanje

Je biorazgradljiv. Na zraku poteče hitra fotokemična oksidacija.

Glej tudi

seznam nevarnih snovi

Ta članek o kemiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.