Cres

Cres
	Naselje Lubenice
Geografija
Lega	Jadransko morje
Otočje	Kvarnersko otočje
Površina	405,78 km2
Dolžina	66 km
Širina	13 km
Dolžina obale	268,205 km
Najvišja nadm. višina	638 m
Najvišji vrh	Gorice
Uprava
	Hrvaška
Županija	Primorsko-goranska
Registrska oznaka cestnih vozil	RI
Registrska oznaka plovil	CS
Demografija
Demonim	Crešan, Crešanka
Prebivalstvo	3.079 (leta 2011)
Gostota	7,6 preb./km2
Etnične skupine	Hrvati

Cres (latinsko: Crepsa, italijansko: Cherso) je s 405,70 km² največji (tik pred Krkom) in s 66 km drugi najdaljši hrvaški otok (za Hvarom, ki je 2 km daljši). Leži na severu Jadrana v Kvarnerskem zalivu, zahodno od Krka, vzhodno od Istre in severno od Lošinja, s katerim ga pri naselju Osor povezuje krajši most. Upravno središče otoka je mesto Cres, katerega ozemlje obsega večino otoka, manjši (južni) del otoka Cres na pa spada pod mesto Mali Lošinj, ki leži na sosednjem otoku Lošinju, oba pa spadata pa v Primorsko-goransko županijo.

Geografija

Cres je dolga leta je veljal za drugi največji hrvaški otok po površini, vendar so zadnja merjenja (2006) pokazala, da je nekoliko večji (405,70 km²) od Krka (405,22 km²). Dolžina obale otoka znaša med 248 in 268 km, kar ga uvršča na tretje mesto med jadranskimi otoki za Pagom in Hvarom.

Otok Cres je bil nekoč z ozkim pasom kopnega povezan z Lošinjem, danes sta povezana z manjšim mostom. Na otoku se nahaja sladkovodno Vransko jezero. Najvišji vrhovi sestavljajo gorski greben na severnem delu otoka: Gorice (648 mnm), Sis (638 mnm) in Orlinj (601 mnm).

Otok je povezan s trajektnimi progami Porozina - Brestova (na celino, Istra) ter Merag - Valbiska (na otok Krk).

Zgodovina

Valun

Porozina, v ozadju Reka

Popoldanski počitek prebivalcev Pernata.

Najstarejše najdene človeške naselbine na otoku Cres segajo v obdobje po 2. ledeni dobi, ko je bila gladina morja za okrog 96 m nižja od današnje. Otok je bil povezan s celinskim delom današnje Hrvaške. S taljenjem ledu (pred približno 25.000 leti) se je morje začelo dvigovati in na ta način je nastala večina hrvaških otokov. Proces dvigovanja morske gladine traja še danes. Prazgodovinske naselbine iz časa okrog 12.000 let pr. n. št. so bile najdene na številnih predelih otoka, ki je bil v preteklosti povezan tudi z otokom Lošinj. Pred približno 2000 leti je bil v kraju Osor urejen prekop, ki je otoka razdvojil.

V antiki se je skupina 36-ih otokov, ki je vključevala Cres (Lošinj) in številne majhne otočke v njuni bližini, imenovala s skupnim imenom Apsyrtides. To ime izhaja iz ene od različic mita o Argonavtih, ki so kralju Eetu iz Kolhide ukradli zlato runo, tatovom pa je z ladjo sledil kraljev sin Apsirt. Ko je po dolgem zasledovanju dohitel Argonavte, ga je Medeja (njegova sestra) prepričala, da se je mirno sestal z Jazonom, vodjo Argonavtov, ta pa ga je zahrbtno ubil. Medeja je Apsirtovo telo razsekala na kosce in jih vrgla v morje. Iz njegovih udov in drugih delov telesa so nastali »Apsirtovi otoki«: Apsyrtides.

Naselja

Naselja, razvrščena od severa proti jugu otoka (z malimi črkami so označene zapuščene, nenaseljene vasi oz. predeli pastirskih stanov):

Tramuntana (področje pastirskih stanov: Straganac, Konac, Žagnjevići, Frantin, Petrićevi, Ivanje, Rosuja, Niska), Porozina, Filozići, Beli, Sv. Petar, Dragozetići, Predošćica, Vodice, Merag, Vid, Stara Gavza (novo počitniško naselje severozahodno od kraja Cres), Cres, Lovrešćina, Loznati, Batjani, Gabrovice, Pernat, Zbićina, Valun, Lubenice, Mali Podol, Bertulčići, Veli Podol, Orlec, Zbišina, Vrana, Vidovići, Grmov, Hrasta, Padova, Martinšćica, Miholašćica, Stivan, Belej, Gradiška, Pizin, Srem, Plat, Verin, Ustrine, Osor (tu je dvižni most na otok Lošinj), Loze, Grmožaj, Murtovnik, Kalk, Drakovac, Peknji, Punta Križa, Peski.

Pomembnejša pristanišča, sidrišča in svetilniki

Razvrščena od severa proti jugu otoka:

Porozina, Prstenice (svetilnik), Cres, Valun, Martinšćica, Koromačna, Ustrine, Bijar, Osor, Kaldonta.

Okoliški otoki

Razvrščeni od severa proti jugu otoka:

Vzhodna stran otoka: Krk, Plavnik, Kormat 1, Kormat 2 Ćutin Mali, Ćutin Veli, Trstenik.
Južna/jugovzhodna stran otoka: Oruda, Palacol, Vele Orjule, Male Orjule, Osir veli, Osir mali, Lošinj, Susak, Unije.
Vzhodna stran otoka: Zeča, Galijola.

Literatura

Mavrović, Nadir: Cres in Lošinj : sprehod po otokih, otočkih in čereh, Nerezine-Televrina, 1997
Fučić, Branko: Apsyrtides, Mali Lošinj : Narodno sveučilište, 1990

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Cres

Ta članek o geografiji Hrvaške je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.