Dipeptid
Dipeptid je peptidna molekula, ki nastane z reakcijo dveh aminokislin.[1] Gre za reakcijo kondenzacije, pri kateri izstopi voda, med karboksilno skupino ene aminokisline in aminsko skupino druge aminokisline se tvori peptidna (amidna) vez. [2]
Primeri
uredi- karnozin (beta-alanil-L-histidin) se nahaja v visokih koncentracijah v mišicah in možganovini,[3]
- anserin (beta-alanil-N-metil histidin) je karnozinu podoben dipeptid in se prav tako nahaja v skeletnem mišičju in možganovini,[3]
- homoanserin (N-(4-aminobutiril)-L-histidin) je prav tako naravni dipeptid, prisoten v mišicah in možganih,
- kiotorfin (L-tirozil-L-arginin) je nevroprotektivni dipeptid, pomemben pri uravnavanju bolečine v možganih.[4]
- aspartam (N-L-α-aspartil-L-fenilalanin 1-metil ester) je umetno sladilo,
- glorin (N-propionil-γ-L-glutamil-L-ornitin-δ-lak etil ester) je kemotaktični dipeptid, ki jih sintetizirajo glive Polysphondylium violaceum,[5]
- glicilglicin, dipeptid glicina, najenostavnejši dipeptid.
Sklici
uredi- ↑ http://www.merriam-webster.com/dictionary/dipeptide, vpogled: 8. 6. 2013.
- ↑ Boyer R.: Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005, str. 78–79.
- ↑ 3,0 3,1 Quinn P. J., Boldyrev A. A., Formazuyk V. E. Carnosine: its properties, functions and potential therapeutic applications. Mol Aspects Med. 1992; 13 (5): 379-444.
- ↑ Takagi H, Shiomi H, Ueda H, Amano H (November 1979). "A novel analgesic dipeptide from bovine brain is a possible Met-enkephalin releaser". Nature 282 (5737): 410–412.
- ↑ Jaiswal P., Singh S. P., Aiyar P., Akkali R., Baskar R. R. Regulation of multiple tip formation by caffeine in cellular slime molds. BMC Dev Biol. 2012; 12: 26.