Eikozanoid
Eikozanoídi so skupina fiziološko aktivnih derivatov arahidonske kisline in drugih polinenasičenih maščobnih kislin z 20 ogljikovimi atomi. Izkazujejo avtokrino ali parakrino delovanje; mednje sodijo prostaglandini, tromboksani, prostaciklin in levkotrieni.[1] Gre za lipide s hormoni podobnim delovanjem, vendar so zanje značilne lokalna aktivnost ter nizke celične koncentracije.[2]
Izrazoslovje
urediIzraz eikozanoid izhaja iz grške besede eicosa, ki pomeni dvajset. [3] Gre namreč za oksidirane derivate treh različnih esencialnih maščobnih kislin z 20 ogljikovimi atomi:
- eikozapentenojska kislina (EPA), maščobna kislina ω-3 s petimi dvovezmi;
- arahidonska kislina (AA), maščobna kislina ω-6 s štirimi dvovezmi;
- dihomo-gama-linolenska kislina (DGLA), maščobna kislina ω-6 s tremi dvovezmi.
Izraz se uporablja zlasti kot krovni naziv za levkotriene in tri vrste prostanoidov: prostaglandine, prostaciklin in tromboksane. Takšna je raba tudi v tem članku, čeprav bi lahko teoretično med eikozanoide prištevali še druge skupine molekul, kot so hepoksilini, izofurani, resolvini, izoprostani, lipoksini, epilipoksini, epoksieikozatrienojske kisline in endokanabinoidi. Levkotriene in prostanoide so včasih poimenovani tudi kot »klasični eikozanoidi«,[4][5][6] v nasprotju z »neklasičnimi eikozanoidi« ali »eikozanoidom podobnimi molekulami«.[7][8][9][10]
Biosinteza
urediV biosintezni poti nastanka eikozanoidov in maščobnih kislin sodelujeta dve družini encimov:
- ciklooksigenaze (COX), s pomočjo katerih nastanejo iz maščobnih kislin prostanoidi in
- lipoksigenaze (LOX), ki katalizirajo tvorbo levkotrienov.
Eikozanoidi se ne skladiščijo v celicah, marveč se sintetizirajo po potrebi. Nastanejo iz maščobnih kislin, ki tvorijo celično in jedrno membrano.
Biosintezo eikozanoidov spodbudijo mehanična poškodba, citokini, rastni dejavniki ali drugi dražljaji (na primer celo eikozanoidi iz sosednjih celic); sintezne poti so zapletene. S tem se sproži sprostitev fosfolipaze ob celični membrani, nato pa potuje do celičnega jedra. Tam fosfolipaza katalizira hidrolizo estrskih vezi v fosfolipidih (fosfolipaza A2) ali diacilglicerolih (fosfolipaza C) in sprosti se esencialna maščobna kislina z 20 ogljikovimi atomi. Omenjena hidroliza naj bi bila hitrost omejujoča stopnja v procesu nastanka eikozanoidov.
Sprostitev maščobnih kislin iz membrane lahko povzroči katera koli od številnih vrst fosfolipaz. Citosolna fosfolipaza A2 (cPLA2) tipa IV odigra ključno vlogo, saj celice, ki nimajo tega encima, ne morejo proizvajati eikozanoidov. Fosfolipaza cPLA2 je specifična za fosfolipide, ki vsebujejo AA, EPA ali GPLA na mestu SN2. Zanimivo je, da lahko cPLA2 sprosti tudi fosfolipide, ki se kasneje pretvorijo v faktorje aktivacije trombocitov.[11]
Učinki
urediNekateri od učinkov eikozanoidov na celice so[2]:
- učinek na reproduktivne funkcije,
- uravnavanje strjevanja krvi in krvnega tlaka,
- povzročanje vnetja, bolečine in povišane temperature ob poškodbah in boleznih,
- uravnavanje telesne temperature,
- uravnavanje ciklusa budnosti in spanja.
Viri
uredi- ↑ http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=eikozanoid Arhivirano 2014-08-20 na Wayback Machine., Slovenski medicinski e-slovar.
- ↑ 2,0 2,1 R. Boyer: Temelji biokemije, Študentska založba. Ljubljana 2005; str. 222–223.
- ↑ Beare-Rogers (2001). »IUPAC Lexicon of Lipid Nutrition« (PDF). Pridobljeno 1. junija 2006.
- ↑ Van Dyke TE; Serhan CN (2003). »Resolution of inflammation: a new paradigm for the pathogenesis of periodontal diseases«. J. Dent. Res. 82 (2): 82–90. doi:10.1177/154405910308200202. PMID 12562878.
- ↑ Serhan CN; Gotlinger K; Hong S; Arita M (2004). »Resolvins, docosatrienes, and neuroprotectins, novel omega-3-derived mediators, and their aspirin-triggered endogenous epimers: an overview of their protective roles in catabasis«. Prostaglandins Other Lipid Mediat. 73 (3–4): 155–172. doi:10.1016/j.prostaglandins.2004.03.005. PMID 15290791.
- ↑ Anderle P; Farmer P; Berger A; Roberts MA (2004). »Nutrigenomic approach to understanding the mechanisms by which dietary long-chain fatty acids induce gene signals and control mechanisms involved in carcinogenesis«. Nutrition (Burbank, Los Angeles County, Calif.). 20 (1): 103–108. PMID 14698023.
- ↑ Evans AR; Junger H; Southall MD; in sod. (2000). »Isoprostanes, novel eicosanoids that produce nociception and sensitize rat sensory neurons«. J. Pharmacol. Exp. Ther. 293 (3): 912–920. PMID 10869392.
- ↑ O'Brien WF; Krammer J; O'Leary TD; Mastrogiannis DS (1993). »The effect of acetaminophen on prostacyclin production in pregnant women«. Am. J. Obstet. Gynecol. 168 (4): 1164–9. PMID 8475962.
- ↑ Behrendt H; Kasche A; Ebner von Eschenbach C; Risse U; Huss-Marp J; Ring J (2001). »Secretion of proinflammatory eicosanoid-like substances precedes allergen release from pollen grains in the initiation of allergic sensitization«. Int. Arch. Allergy Immunol. 124 (1–3): 121–125. doi:10.1159/000053688. PMID 11306946.
- ↑ Sarau HM; Foley JJ; Schmidt DB; in sod. (1999). »In vitro and in vivo pharmacological characterization of SB 201993, an eicosanoid-like LTB4 receptor antagonist with anti-inflammatory activity«. Prostaglandins Leukot. Essent. Fatty Acids. 61 (1): 55–64. doi:10.1054/plef.1999.0074. PMID 10477044.
- ↑ University of Kansas Medical Center (2004). »Eicosanoids and Inflammation« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 16. maja 2005. Pridobljeno 5. januarja 2007.