Wikipedija

Elsevier

založba znanstvenih revij in strokovnih knjig

Elsevier je nizozemsko založniško podjetje s sedežem v Amsterdamu, ki se ukvarja z akademskim založništvom, predvsem na področjih naravoslovja, tehnike in medicine. Med znanimi produkti so prestižne znanstvene revije, kot sta Lancet in Cell ter elektronske revije v serijah Trends in Current Opinion, ter zbirka podatkov o citiranosti Scopus. Med produkti in storitvami so še orodja za upravljanje s podatki, izobraževanje in analitiko raziskav.[4][5]

Elsevier
Tippodružnica
Panogazaložništvo
Ustanovitev1880 (1880)
Sedež
Amsterdam, Nizozemska
Ključni ljudjeKumsal Bayazit (izvršni direktor)
Prihodek2,909 milijarde GBP (2022)[1]
Operat. dobiček1,078 milijarde GBP (2022)[1]
Čisti dobiček2,021 milijarde GBP (2022)[2]
Št. zaposlenih9500[3]
Krovno podjetjeRELX
Spletna stranwww.elsevier.com

Podjetje je del koncerna RELX Group, prej znanega kot Reed Elsevier. Sodeč po poslovnih poročilih je Elsevier leta 2022 objavil več kot 600.000 člankov v več kot 2800 revijah;[1] njegovi arhivi pa so leta 2018 vsebovali 17 milijonov dokumentov in 40.000 elektronskih knjig.[6] Leta 2020 je bil največji znanstveni založnik na svetu, s približno 16-odstotnim tržnim deležem na tem področju.[7]

Zaradi svojega položaja je Elsevier tarča kritik zaradi visoke dobičkonosnosti in politike varstva avtorskih pravic,[8][9] saj je večina raziskav, ki jih objavljajo njegove revije, javno financiranih. Zaradi tega raziskovalci podjetju očitajo rentništvo,[10] in organizirajo bojkote ter zagovarjajo alternativne načine diseminacije in dostopa.[11][12] Elsevier tudi aktivno lobira proti usmeritvi javno financirane znanosti k prostemu dostopu.[13][14][15]

Zgodovina

uredi

Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1880, ime in logotip je prevzelo po sicer nepovezani nizozemski tiskarski družini Elzevir iz 17. in zgodnjega 18. stoletja.[16] Prve pol stoletja obstoja je majhna založba izdajala predvsem enciklopedije in podobna dela za splošno javnost, med glavnimi produkti je bila nizozemska poljudna enciklopedija Winkler Prins. Preobrat je prišel v obdobju pred drugo svetovno vojno, ko je takratni direktor J.P. Klautz prepoznal priložnost za izdajanje del nemških znanstvenikov, predvsem tistih judovskega rodu, ki so se že soočali s težavami v Tretjem rajhu. Kljub finančnemu tveganju se je Elsevier pričel ukvarjati z izdajo strokovnih del v nemščini, pa tudi angleščini za tuje trge. Tik pred izbruhom vojne sta bili ustanovljeni podružnici v Londonu in New Yorku, kar je omogočilo poslovanje na tem področju tudi med nemško okupacijo.[17]

Po vojni je podjetje utrdilo usmeritev v mednarodno znanstveno založništvo, sprva predvsem na področjih kemije in kemijske tehnologije. Leta 1947 je začela izhajati prva Elsevierjeva mednarodna znanstvena revija, Biochimica et Biophysica Acta, ki se je izkazala za velik uspeh in v nekaj desetletjih postala največja tovrstna publikacija na svetu. Tudi na drugih področjih je Elsevier izkoristil skokovit povojni porast znanosti in novo prakso ustanavljanja revij izven okrilja akademskih združenj. Tako je že konec 1940. let razširil aktivnost tudi na [[biomedicina|biomedicino], v 1960-ih pa na področje ved o Zemlji.[17]

Leta 1970 se je Elsevier združil z največjim domačim konkurentom, podjetjem North-Holland, ki se je specializiralo za fizikalne znanosti. Kmalu kasneje je združeno podjetje prevzelo podjetje, ki je ustvarjalo podatkovno zbirko Excerpta Medica, skupno podjetje pa je obdržalo ime Elsevier. Tudi v nadaljnjih desetletjih je vzdrževalo hitro rast, predvsem na račun zelo dobičkonosnega znanstvenega založništva.[17]

Sklici

uredi
  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 »RELX Annual Report«. RELX. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 20. julija 2023. Pridobljeno 20. julija 2023.
  2. ↑ »RELX Net Income 2006-2020«. Macrotrends. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. julija 2023. Pridobljeno 20. julija 2023.
  3. ↑ »Who we are«. Elsevier. Arhivirano iz spletišča dne 2. oktobra 2024. Pridobljeno 14. novembra 2024.
  4. ↑ Carpenter, Todd (2. februar 2017). »Plum Goes Orange – Elsevier Acquires Plum Analytics«. The Scholarly Kitchen. Society for Scholarly Publishing. Arhivirano iz spletišča dne 5. avgusta 2018. Pridobljeno 1. januarja 2021.
  5. ↑ »Elsevier's SciVal«. Univerza Britanske Kolumbije. Arhivirano iz spletišča dne 24. novembra 2020. Pridobljeno 1. januarja 2021.
  6. ↑ »2021 RELX Group Annual Report«. RELX Company Reports. RELX. Marec 2022. Arhivirano iz spletišča dne 9. januarja 2023. Pridobljeno 16. marca 2022.
  7. ↑ Hagve, Martin (17. avgust 2020). »Pengene bak vitenskapelig publisering« [Denar za akademskim založništvom]. Tidsskrift for den Norske Legeforening. 140 (11). doi:10.4045/tidsskr.20.0118. ISSN 0029-2001. PMID 32815337. S2CID 225423313. Arhivirano iz spletišča dne 22. junija 2022. Pridobljeno 1. junija 2022.
  8. ↑ Lin, Thomas (13. februar 2012). »Mathematicians Organize Boycott of a Publisher«. The New York Times. Arhivirano iz spletišča dne 29. marca 2021. Pridobljeno 26. februarja 2017.
  9. ↑ Swoger, Bonnie (12. december 2013). »Is Elsevier really for-science? Or just for-profit?«. Scientific American Blog Network. Arhivirano iz spletišča dne 13. aprila 2022. Pridobljeno 13. aprila 2022.
  10. ↑ Posada, Alejandro; Chen, George (20. september 2017). »Publishers increasingly in control of scholarly infrastructure and this is why we should care«. The Knowledge G.A.P. Arhivirano iz spletišča dne 11. maja 2021. Pridobljeno 11. maja 2021.
  11. ↑ Resnick, Brian (3. junij 2019). »The war to free science«. Vox. Arhivirano iz spletišča dne 11. aprila 2021. Pridobljeno 13. aprila 2022.
  12. ↑ Buranyi, Stephen (27. junij 2017). »Is the staggeringly profitable business of scientific publishing bad for science?«. The Guardian. Arhivirano iz spletišča dne 12. aprila 2022. Pridobljeno 13. aprila 2022.
  13. ↑ »Horizon 2020: A €80 Billion Battlefield for Open Access«. Science. 24. maj 2012. Arhivirano iz spletišča dne 29. junija 2022. Pridobljeno 26. marca 2017.
  14. ↑ »Elsevier lobbying UKRI last minute over funder's OA policy«. Research Professional News. 5. avgust 2021. Arhivirano iz spletišča dne 5. avgusta 2021. Pridobljeno 5. avgusta 2021.
  15. ↑ »Legislation to Bar Public-Access Requirement on Federal Research Is Dead«. The Chronicle of Higher Education. 27. februar 2012. Arhivirano iz spletišča dne 26. marca 2017. Pridobljeno 25. marca 2017.
  16. ↑ Groen, Frances K. (2007). Access to medical knowledge : libraries, digitization, and the public good. Lanham, Mar.: Scarecrow Press. str. 217. ISBN 978-0-8108-52723.
  17. ↑ 17,0 17,1 17,2 Fredriksson, Einar H. (2001). »The Dutch Publishing Scene: Elsevier and North-Holland«. V Fredriksson, Einar H. (ur.). A Century of Science Publishing. IOS Press. str. 61–76. doi:10.3233/978-1-58603-148-0-61.

Zunanje povezave

uredi
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Elsevier&oldid=6359685«
  NODES