Gravitacijska fizika

Gravitacíjska fízika po navadi označuje tisto področje fizike, ki raziskuje pojave povezane z gravitacijo.

Metrične teorije gravitacije (na primer splošna teorija relativnosti) upoštevajo načelo ekvivalentnosti: vsa telesa v vakuumu padajo enako, ne glede na sestavo in notranjo zgradbo; vztrajnostne in težnostne mase se v osnovi ne da ločiti med sabo. Ukrivljenost prostor-časa je znana.

Afine teorije gravitacije ne upoštevajo načela ekvivalentnosti in opredeljujejo gravitacijo s torzijo prostor-časa. Dva popolnoma različna pristopa dasta v celoti enake napovedi z eno vrsto izjem – afine teorije napovedujejo vsaj tri vrste kršitev načela ekvivalentnosti na podlagi načina preskusne mase s spinom[1], s polariziranim elektronskim spinom[2] ali z atomsko rešetko proti geometrijski parnosti.[3] Prvi dve sta eksperimentalno premajhni za opazovanje.

Večkratno preskušanje kršitve načela ekvivalentnosti ima zaradi tega velik pomen. Do sedaj še niso zaznali kršitve znotraj eksperimentalnih napak. Preskuse s preskusno maso proti parnosti še niso izvedli. Pravilni preskus geometrije prostor-časa bi znal biti preskus s preskusno maso.

Preskusi načela ekvivalentnosti[4]

uredi
leto raziskovalec točnost* postopek
590? Filopon[5] »majhna« prosti pad
1590? Galilei[6] 2 · 10-2 nihalo, prosti pad
1686 Newton[7] 10-3 nihalo
1832 Bessel[8] 2 · 10-5 nihalo
1910 Southerns[9] 5 · 10-6 nihalo
1918 Zeeman[10] 3 · 10-8 torzijska tehtnica
1922 Eötvös[11][12][13] 5 · 10-9 torzijska tehtnica
1923 Potter[14] 3 · 10-6 nihalo
1935 Renner[15] 2 · 10-9 torzijska tehtnica
1964 Dicke, Roll, Krotkov[16] 3 · 10-11 torzijska tehtnica
1972 Braginski, Panov[17][18] 10-12 torzijska tehtnica
1976 Shapiro, idr.[19] 10-12 odboj laserja na Luni
1981 Keiser, Faller[20] 4 · 10-11 tekočinski vir
1987 Niebauer, idr.[21] 10-10 prosti pad
1989 Heckel, idr.[22] 10-11 torzijska tehtnica
1990 Adelberger, idr.[23] 10-12 torzijska tehtnica
1999 Baeßler, idr.[24][25] 5·10-13 torzijska tehtnica
2005? MiniSTEP[26] 10-17 Zemljin tir

* »Točnost« je merljiva razlika/srednja vrednost težnostnih vektorjev primerjalnih preskusnih mas.

Glej tudi

uredi

Sklici

uredi
  1. Phys. Rev. D 66 022002 (2002)
  2. Phys. Rev. D 42 977 (1990) http://arXiv.org/abs/gr-qc/0102020
  3. »arhivska kopija« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 16. julija 2004. Pridobljeno 24. marca 2004.
  4. Ciufolini & Wheeler Gravitacija in vztrajnost (Gravitation and Inertia) (Princeton University Press: Princeton, 1995) pp. 117-119 http://einstein.stanford.edu/STEP/information/data/gravityhist2.html
  5. Janez Filopon, Dodatki o prostoru in praznini (Corollaries on Place and Void) (prevod David Furley, Ithaca, NY: Cornell University Press, 1987)
  6. Galileo Galilei, Discorsi e Dimostrazioni Matematiche Intorno a Due Nuove Scienze (Appresso gli Elsevirii, Leida: 1638) (Discourses and Mathematical Demonstrations Concerning Two New Sciences, Elsevier Press, Leiden: Nizozemska, 1638)
  7. Jahrbuch der Radioaktivität Elect. 4 411 (1907)
  8. Ann. Physik und Chemie (Poggendorff) 25 401 (1832)
  9. Proc. Roy. Soc. Lond. 84 325 (1910)
  10. Proc. K. Akad. Amsterdam 20(4) 542 (1918)
  11. Math. Naturw. Ber. aus. Ungarn 8 65 (1889)
  12. Ann. Physik (Leipzig) 68 11 (1922)
  13. Phys. Rev. D 61(2) 022001 (1999)
  14. Proc. Roy. Soc. Lond. 104 588 (1923)
  15. és Természettudományi Értesitö 53 569 (1935)
  16. Ann. Phys. (NY) 26 442 (1964)
  17. Zh. Eksp. Teor. Fiz. 61 873 (1971)
  18. Sov. Phys. JETP 34(3) 463 (1972)
  19. Phys. Rev. Lett. 36 555 (1976)
  20. Bull. Am. Phys. Soc. 24 579 (1979)
  21. Phys. Rev. Lett. 59 609 (1987)
  22. Phys. Rev. Lett. 62 609 (1989)
  23. Phys. Rev. D 42 3267 (1990)
  24. Class. Quantum. Grav. 18(13) 2393 (2001)
  25. Phys.Rev. Lett 83(18) 3585 (1999)
  26. http://einstein.stanford.edu/STEP/
  NODES