Gruzijske kronike

Gruzijske kronike je uveljavljen prevod za glavno zbirko srednjeveških gruzijskih zgodovinskih besedil, znano pod imenom Kartlis Chovreba (gruzinsko ქართლის ცხოვრება), dobesedno 'življenje Kartli'. Kartli je ime za jedro antične in srednjeveške Gruzije, ki so jo klasični in bizantinski avtorji poznali kot Kavkaška Iberija.

Kronike so znane tudi pod imenom Letopisi gruzijskega kralja, saj so bile v bistvu uradni korpus zgodovine Kraljevine Gruzije.^[1]^[2]

Kronike

Kronike vsebujejo vrsto ločenih besedil iz časov od 9. do 14. stoletja. Datumi nastanka teh del in njihovi avtorji (npr. Leonti Mroveli in Džuanšeriani ) so bili predmet znanstvenih razprav. Čeprav mnogi gruzinski znanstveniki še vedno predlagajo za prvo redakcijo korpusa 11. stoletje, vse večje število sodobnih strokovnjakov sprejema hipotezo profesorja Cirila Toumanoffa, da bila najstarejša besedila Kartlisa Chovrebe nastala okoli 800 n. št. Najnovejša besedila so bila dodana v 14. stoletju. 'Kanonizirano' različico je uredila posebna komisija, ki jo je v začetku 18. stoletja imenoval in vodil kralj Kartli Vahtang VI.

V 11. stoletju so prva tri dela - Zgodovina kraljev in patriarhov Gruzije, Zgodovina kralja Vahtang Gorgasali in Mučeništvo svetega Arhila - že sestavljala prvi korpus, ki je zajemal Gruzijsko zgodovino od najstarejših časov skozi vladavino Vahtanga I. Gorgasalija (vladal 452–502 / 22) vse do smrti Vahtangovega potomca Arhila (786). Sredi 12. stoletja so dodali besedili: Kroniko Kartli, ki beleži gruzijsko zgodovino od konca 8. stoletja skozi vladavino prvega vsegruzijskega kralja Bagrata III (vladal 1008–1014) do zgodnjih let kraljevanja Jurija II (vladal 1072-1089) - in pa Zgodovino kralja kraljev Davida - ki nadaljuje z zgodbo in se osredotoča na vladavino Davida IV. (1089–1125).^[1]

Rokopisi

Ohranjeni gruzijski rokopisi Kartlisa Thovrebe so nastali razmeroma pozno, najzgodnejši, tako imenovani kodeks Anaseuli ali »kraljica Ana«, je iz obdobja 1479–1495. Druga večja različica, Mariamiseuli ali kodeks "kraljice Mariam", so kopirali v letih 1633-1645 / 1646. Preživeli gruzijski rokopisi pa so nastali pred skrajšano armensko priredbo kronik, znano kot "Zgodovina gruzijcev" (Patmut'iwn Vrats), ki je bila najverjetneje nastala v 12. stoletju, njen najstarejši ohranjeni rokopis pa bil kopiran v času 1279–1311.^[1]

Na voljo so številni prevodi v francoščino, ruščino, angleščino in nemščino, vendar vsak od njih vsebuje le izbrano število teh besedil.

Pristnost

Nekateri sodobni učenjaki, na primer Ivane Javakišvili, so podvomili o pristnosti zgodnjih sestavin "Gruzijske kronike" in pozvali k izjemni previdnosti pri delu z njimi. Dejansko se stroga zgodovinska dejstva pogosto prepletajo z miti, tako da je včasih težko razločiti med pristnim zgodovinopisjem in mitologijo. Kritične analize drugih virov, med drugim klasičnih avtorjev, in pa vrsta nedavnih arheoloških študij, so dokazale zanesljivost številnih pripovedi v Kronikah. Ta besedila slonijo ne samo na dokazih za zgodovino Gruzije, temveč tudi Armenije in Kavkaza na splošno, Irana, Sirije, Anatolije, Rimskega cesarstva, Hazarjev in Turkov.^[1]

Sestavine

Slovensko ime	Gruzijsko ime	ime v latinici	Datum	Avtor	Obdobje zajeto
Zgodovina kraljev in patriarhov Gruzijcev	ქართუელთა მეფეთა და პირველთაგანთა მამათა და ნათესავთა	chovreba kartuelta mepeta da pirveltaganta mamata da natesavta	9. ali 11. stoletje	Leonti Mroveli (? )	4. stoletje pred našim štetjem - 5. stoletje našega štetja
Zgodovina in življenje kralja Vahtang Gorgasalija	ცხოვრება და მოქალაქეობა ვახტანგ გორგასლისა	chovreba da mokalakeoba vahtang gorgaslisa	c. 800 ali 11. stoletje	Džuanšer Džuanšeriani	5. – 8. Stoletja
Mučeništvo svetega in veličastnega Arhila	წმიდისა და დიდებულისა არჩილისი	cameba cmidisa da didebulisa arhilisi	9. ali 11. stoletje	Džuanšeriani ali Mroveli	736–786
Kartlijska kronika	მატიანე ქართლისა	matiane kartlisa	11. stoletje	Anonimno	786–1072
Zgodovina kralja kraljev Davida	მეფეთ მეფისა დავითისი	chovreba mepet mepisa davitisi	12. stoletje	Anonimno	1072–1125
Zgodovina Bagratidov	და უწყება ბაგრატონიანთა	chovreba da ucqeba bagratonianta	11. stoletje	Sumbat Davitis-Dze	6. stoletje – 1031
Zgodovine in pohvale vladarjev	ისტორიანი და აზმანი შარავანდედთანი	istoriani da azmani šaravandedtani	13. stoletje	Nadškof kancler Teodor iz Chqondidija ^[3]	1156-1212
Zgodovina petih vladanj (imenovana tudi Kronika Giorgija Laše)	ლაშა-გიორგის დროინდელი მატიანე	laša-giorgis droindeli matiane	1223	Zgodovinar Jurija IV	1125-1223
Zgodovina kralja kraljev Tamare	ცხოვრება მეფეთ მეფისა თამარისი	chovreba mepet mepisa tamarisi	1210-1213	Basili, poveljnik sodišča ^[4]	1184–1210 / 1213
Kronika sto let	ასწლოვანი მატიანე	asclovani matiane	14. stoletje	Anonimno	1212-1318

Sklici

↑ ^1,0 ^1,1 ^1,2 ^1,3 Rapp, Stephen H. (2003), Studies in Medieval Georgian Historiography: Early Texts And Eurasian Contexts, passim. Peeters Publishers, ISBN 90-429-1318-5. Retrieved on 26 April 2009.
↑ Cyril Toumanoff (1963). Studies in Christian Caucasian History. Washington, D.C.: Georgetown University Press, passim.
↑ MEDIEVAL GEORGIAN HISTORICAL LITERATURE (VIIth–XVth Centuries) by Cyril Toumanoff
↑ MEDIEVAL GEORGIAN HISTORICAL LITERATURE (VIIth–XVth Centuries), by Cyril Toumanoff

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Gruzijske kronike

[Rapp-1] 1,0 ^1,1 ^1,2 ^1,3 Rapp, Stephen H. (2003), Studies in Medieval Georgian Historiography: Early Texts And Eurasian Contexts, passim. Peeters Publishers, ISBN 90-429-1318-5. Retrieved on 26 April 2009.

[Toumanoff-2] Cyril Toumanoff (1963). Studies in Christian Caucasian History. Washington, D.C.: Georgetown University Press, passim.

[3] MEDIEVAL GEORGIAN HISTORICAL LITERATURE (VIIth–XVth Centuries) by Cyril Toumanoff

[4] MEDIEVAL GEORGIAN HISTORICAL LITERATURE (VIIth–XVth Centuries), by Cyril Toumanoff

[1]

[2]

[3]

[4]