Humani papilomski virus
Humani papilomski virus (HPV) je virus iz družine papilomavirusov, ki lahko okuži človeka. Tako kot vsi papilomski virusi tudi HPV povzroča produktivne okužbe le v keratinocitih kože in sluznic. Večina od več kot 200 poznanih tipov HPV pri večini ljudi ne povzroča simptomov, nekateri tipi pa lahko povzročijo bradavice ali v majhnem odstotku primerov rak materničnega vratu, vulve, vagine in anusa pri ženski ter rak anusa in penisa[1] pri moškem. Povzroči lahko tudi rak glave in vratu (jezika, tonzil in grla).[1] Nedavno so HPV povezali s povečanim tveganjem za bolezni srca in ožilja-[2]
| Humani papilomski virus | |
|---|---|
| Specialnost | infektologija  |
| Klasifikacija in zunanji viri | |
| MKB-10 | B97.7 |
| MKB-9 | 078.1 079.4 |
| DiseasesDB | 6032 |
| eMedicine | med/1037 |
| MeSH | D030361 |
Več kot 30 do 40 tipov HPV se navadno prenaša s spolnim stikom in okuži anogenitalno področje. Nekateri spolno prenosljivi tipi HPV lahko povzročijo genitalne bradavice. Dolgotrajna okužba z visokorizičnimi tipi HPV (ti ne povzročajo bradavic) lahko povzroči prekancerozne lezije in invazivni rak.[3] Okužba s HPV je vzrok skoraj vseh primerov raka materničnega vratu.[4] Večina okužb s temi tipi pa ne povzroči bolezni.
Večina okužb s HPV pri mladih ženskah je prehodnih in nimajo dolgoročnega vpliva. V enem letu izgine sedemdeset odstotkov okužb, v dveh letih pa devetdeset odstotkov okužb.[5] Pri pet do deset odstotkih okuženih žensk okužba vztraja, kar močno zveča tveganje za nastanek prekanceroznih lezij materničnega vratu, ki lahko napredujejo v invazivni rak materničnega vratu. Proces navadno traja 10 do 15 let, kar pomeni številne priložnosti za zaznavo in zdravljenje prekanceroznih lezij. S standardnimi preventivnimi pristopi lahko napredovanje v rak preprečimo skoraj vedno, še vedno pa lezije povzročajo precejšnje breme, ki zahteva preventivne operacije, kar marsikdaj pomeni izgubo plodnosti.
V bolj razvitih državah se za zaznavo nenormalnih celic, ki bi lahko napredovale v rak, uporablja presejalni test PAP (Papanicolaouov test). V primeru njihovega odkritja je indicirana kolposkopija. Ob kolposkopskem pregledu se lahko odvzame bioptične vzorce in spremenjene predele z enostavnim posegom odstrani. To je lahko izrez z električno zanko ali zamrznjenje. Na ta način je mogoče preprečiti razvoj nenormalnega tkiva v rakasto raščo.
Razmazi PAP so v razvitem svetu zmanjšali incidenco in umrljivost zaradi raka materničnega vratu, v državah v razvoju pa ostaja umrljivost zaradi te vrste raka visoka. Ocenjuje se, da za njim vsako leto zboli 490.000 žensk, 270.000 pa jih umre.[6][7] K dodatnemu zmanjšanju bodo morda prispevala cepljenja proti virusnima tipoma 16 in 18 s cepivoma Cervarix in Gardasil.[6][8]
Prenašanje
urediS humanim papilomskim virusom se okužba prenese zlasti s stikom s kožo, pri določenih tipih virusa predvsem s spolnim odnosom (vaginalnim, analnim ali oralnim). Okužba s HPV sodi med najpogostnejše okužbe, prenosljive s spolnim odnosom. Okužba pogosto ostane prikrita. Uporaba kondoma zmanjša verjetnost okužbe, saj preprečuje stik z bolezenskimi spremembami na koži in s spolnimi izločki, ki vsebujejo povzročitelje okužbe. Doslej zaščita pred okužbo pri uporabi kondomov ni dokazana.[9] Redkeje se virus prenaša s souporabo brisač, kozarcev in zobnih ščetk.
Do starosti 30 let je okuženih okoli 25 % žensk, po 30. letu pa še vedno do 8 %. Okužba se običajno pozdravi v času nekaj mesecev do enega leta.
Podatki o okuženosti moških so pomanjkljivi, saj se pri moških ne izvajajo redni testi na prisotnost okužbe. Kadar je okužena partnerica (pozitivni izid testa), je 70 % verjetnost, da je okužen tudi njen partner. Pri moških povzroča HPV zelo majhne lezije na penisu, ki povečini ostanejo neopažene.
Bolezenske posledice okužbe
uredi| Tip HPV-ja | Bolezen |
|---|---|
| HPV 6 in 11 (»low risk«) | koničasti kondilom (genitalne bradavice, virusne bradavice na sluznicah) in Buschke-Löwensteinov tumor |
| HPV 6, 11 (»low risk«), 16, 18, 31 („high risk“) | ploščati kodilom |
| HPV 16, 18, 31 (»high risk«) | cervikalna intraepitelijska neoplazija (lahko vodi do raka na maternici) |
| HPV 16 (»high risk«) | Bowenova bolezen, pri moških zlasti kot penilna intraepitelijska neoplazija (virusne bradavice na penisu): lahko vodi do eritoplazije ali raka na penisu |
| HPV 16, 18, 31 (»high risk«) | vulvarna, analna in vaginalna intraepitelijska neoplazija |
| HPV 13, 32 (»low risk«) | virusne bradavice na ustni sluznici |
| HPV 1, 2, 3, 4 | navadna bradavica (na koži) |
| HPV 1, 2, 4 | bradavice na podplatih |
| HPV 3, 10 | verruca plana juvenilis |
| HPV 5, 8 („intermediate risk“), včasih tudi: 5, 8, 9, 12, 14, 15, 17, 19, 20, 21 in 47 | epidermodysplasia verruciformis |
Deloma povzeto po:[10]
Reference
uredi- ↑ 1,0 1,1 »Genital HPV Infection — CDC Fact Sheet«. Centri za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC). 10. april 2008. Pridobljeno 13. novembra 2009.
- ↑ Kuo, HK; Fujise, K (1. november 2011). »Human papillomavirus and cardiovascular disease among u.s. Women in the national health and nutrition examination survey, 2003 to 2006«. Journal of the American College of Cardiology. 58 (19): 2001–6. PMID 22032713.
- ↑ Schiffman M; Castle PE (Avgust 2003). »Human papillomavirus: epidemiology and public health«. Arch Pathol Lab Med. 127 (8): 930–4. doi:10.1043/1543-2165(2003)127<930:HPEAPH>2.0.CO;2. ISSN 1543-2165. PMID 12873163.
- ↑ Walboomers JM; Jacobs MV; Manos MM (1999). »Human papillomavirus is a necessary cause of invasive cervical cancer worldwide«. J. Pathol. 189 (1): 12–9. doi:10.1002/(SICI)1096-9896(199909)189:1<12::AID-PATH431>3.0.CO;2-F. PMID 10451482.
- ↑ Goldstein MA; Goodman A; del Carmen MG; Wilbur DC (Marec 2009). »Case records of the Massachusetts General Hospital. Case 10-2009. A 23-year-old woman with an abnormal Papanicolaou smear«. N. Engl. J. Med. 360 (13): 1337–44. doi:10.1056/NEJMcpc0810837. PMID 19321871.
- ↑ 6,0 6,1 Kahn JA (Julij 2009). »HPV vaccination for the prevention of cervical intraepithelial neoplasia«. N. Engl. J. Med. 361 (3): 271–8. doi:10.1056/NEJMct0806938. PMID 19605832.
- ↑ »NCCC National Cervical Cancer Coalition«. Pridobljeno 1. julija 2008.
- ↑ Lowy DR; Schiller JT (2006). »Prophylactic human papillomavirus vaccines«. J. Clin. 116 (5): 1167–73. doi:10.1172/JCI28607. PMC 1451224. PMID 16670757.
- ↑ Winer R.L.; in sod. (2006). »Condom use and the risk of genital human papillomavirus infection in young women«. New England Journal of Medicine. 354 (25): 2645–2654. PMID 16790697.
- ↑ Peter Fritsch (2004). Dermatologie und Venerologie (2 izd.). Springer Verlag. ISBN 3-540-00332-0.
