Idolatrija

čaščenje idolov; vsako čaščenje podobe, kipa ali ikone

Idolatrija (grško starogrško είδωλον [eidolon, idolon] = idol, malik; starogrško λατρια, λατρεια [latria, latrija] = molitev, čaščenje, enačenje z bogom) ali malikovanje je versko dejanje, pri katerem verniki častijo neki predmet, osebo ali tudi pojem kot boga. Tak predmet imenujemo idol ali malik.

Čaščenje zlatega teleta, Nicolas Poussin

V tradicionalnih religijah Egipta, Grčije, Rima, Afrike, Azije, Amerike in dugod je čaščenje kultnih podob ali kipov splošna praksa že od antike. Kultne podobe so imele v zgodovini religije različne pomene.[1][2][3]

Idolatrija je za Jude, kristjane in muslimane greh proti Božjim zapovedim. Sveto pismo idolatrijo izrecno prepoveduje in kot svarilni zgled podaja Jude, ki so molili zlato tele. Vsi kristjani sicer nasprotujejo idolatriji,[navedi vir] vendar pa večina kristjanov dovoljuje izdelavo in čaščenje svetih podob, dokler verniki ne pripisujejo podobam božjih lastnosti - glej ikonodulija.

Glej tudi

uredi
  1. Frohn, Elke Sophie; Lützenkirchen, H.-Georg (2007). »Idol«. V von Stuckrad, Kocku (ur.). The Brill Dictionary of Religion. Leiden and Boston: Brill Publishers. doi:10.1163/1872-5287_bdr_SIM_00041. ISBN 9789004124332. S2CID 240180055.
  2. Moshe Halbertal; Avishai Margalit; Naomi Goldblum (1992). Idolatry. Harvard University Press. str. 1–8, 85–86, 146–148. ISBN 978-0-674-44313-6.
  3. Smart, Ninian (10. november 2020) [26 July 1999]. »Polytheism«. Encyclopædia Britannica. Edinburgh: Encyclopædia Britannica, Inc. Arhivirano iz spletišča dne 11. novembra 2020. Pridobljeno 28. julija 2021.
  NODES