Jack Brabham
Sir John Arthur »Jack« Brabham«, avstralski dirkač Formule 1, * 2. april 1926, Hurstville, Novi Južni Wales, Avstralija, † 19. maj 2014, Gold Coast, Queensland, Avstralija.[6]
Jack Brabham | |
---|---|
Rojstvo | 2. april 1926[1][2][…] Hurstville, New South Wales[d], Novi Južni Wales |
Smrt | 19. maj 2014[4][1][…] (88 let) Gold Coast[d][4] |
Kariera Formule 1 | |
Narodnost | Avstralec |
Leta aktivnosti | 1955 - 1970 |
Moštva | Cooper, Rob Walker Racing Team in Brabham |
Dirke | 128 (126) |
Naslovi | 3 |
Zmage | 14 |
Stopničke | 31 |
Prv. točke | 253 (261)[5] |
Pole pozicije | 13 |
Najhitrejši krogi | 12 |
Prva dirka | Velika nagrada Velike Britanije 1955 |
Prva zmaga | Velika nagrada Monaka 1959 |
Zadnja zmaga | Velika nagrada Južne Afrike 1970 |
Zadnja dirka | Velika nagrada Mehike 1970 |
Neprvenstvene dirke Formule 1 | |
Dirke | 83 |
Zmage | 16 |
Pole pozicije | 8 |
Najhitrejši krogi | 12 |
Prva dirka | Velika nagrada N. Zelandije 1954 |
Prva zmaga | Velika nagrada N. Zelandije 1958 |
Zadnja zmaga | BRDC International Trophy 1969 |
Zadnja dirka | BRDC International Trophy 1970 |
Mednarodni hram slavnih, 1990 |
Sir Jack Brabham je bil dirkač Formule 1, trikratni svetovni prvak v sezonah 1959, 1960 in 1966. Bil je tudi lastnik moštva Formule 1, s katerim je osvojil svoj zadnji naslov, kar je vse do sedaj edini tak slučaj v zgodovini Formule 1.
Dirkaški začetki
urediJack Brabham je bil Avstralec druge generacije, rojen trgovcu v predmestju Sydneya, Hurstville. Pri petnajstih je pustil šolo in začel delati v mehanični delavnici.
Med 2. svetovno vojno je služil pri Royal Australian Air Force, po vojni leta 1946 pa je odprl majhno mehanično delavnico. Ob tem je tudi dirkal in že v svoji prvi sezoni naslov prvaka v seriji NSW, ter se povezal z Ronom Tauranacom.
Kariera v Formuli 1
urediV sezoni 1955 je debitiral v Formuli 1 na Veliki nagradi Velike Britanije s svojim dirkalnikom Maserati 250F. Kmalu se je pridružil moštvu Cooper Car Company, ki je bilo prvo z dirkalniki z motorji zadaj. To je prineslo prednost, saj je bilo več teže na pogonskih zadnjih kolesih in tako omogočalo boljši oprijem. V sezoni 1959 je osvojil svoj prvi naslov prvaka z dirkalnikom Coventry Climax-Cooper, naslov pa je ubranil tudi v naslednji sezoni 1960.
Brabham je zmagovitega Cooperja pripeljal po sezoni na dirkališče Indianapolis Motor Speedway za testiranja pred dirko Indianapolis 500 naslednjega leta 1961, kjer je nastopil s prirejenim dirkalnikom Formule 1. Kljub temu da je bil že na tretjem mestu je nato končal šele kot deveti. Na tej dirki je nastopal še v letih 1964, 1969 in 1970.
V sezoni 1961 je skupaj z Ronom Tauranacom ustanovil moštvo Brabham Racing Organisation. Novo uvedena omejitev motorjev ni bila po godu Brabhamu, tako da ni dobil nobene dirka z dirkalniki z 1500 kubičnimi motorji. Prva zmaga je prišla šele v sezoni 1964, prinesel jo je pa Dan Gurney. V sezoni 1966 je, zdaj z 300 kubičnimi motorji, Brabham s svojim dirkalnikom Brabham-Repco osvojil oba naslova in postal prvi dirkač, ki mu je to uspelo z dirkalnikom, ki je nosil njegovo ime. V naslednji sezoni 1967 pa je naslov osvojil moštveni kolega Denny Hulme. Zaradi ponavljajočih se poškodb v sezoni 1969 se je Brabham nameraval upokojiti.
Ker pa ekipa Brabham ni mogla dobiti nobenega dobrega dirkača, je bil primoran vztrajati še eno leto. Začel je odlično z zmago na prvi dirki za Veliko nagrado Južne Afrike, nato pa je na tretji dirki za Veliko nagrado Monaka vodil do zadnjega zavoja v zadnjem krogu. Brabhamu bi uspelo zadržati Jochena Rindta (ki je nato osvojil naslov), vendar so njegova prednja krilca v ograjo v zadnjem zavoju le nekaj deset metrov pred ciljem, tako da je končal le kot drugi. Po zadnji dirki sezone za Veliko nagrado Mehike se je Brabham pri 44-ih letih res upokojil. V tej sezoni je bil skupaj z Jackiejem Stewartom izenačen na petem mestu. Brabham se je popolnoma umaknil iz dirkanja, prodal ves delež v moštvu Ronu Tauranacu ter se vrnil v rodno Avstralijo.
Življenje po Formuli
urediLeta 1976 je Brabham tekmoval v seriji Bathurst z dirkalnikom Bathurst skupaj z Stirlingom Mossom. Čeprav je bil dirkalnik raztreščen na startno-ciljni ravnini, je bil popravljen in na srečo je še vedno na ogled v muzeju.
Brabham je bil imenovan za Avstralca leta 1966, angleška kraljica pa mu je podelila red za zasluge in ga leta 1979 razglasila za viteza (»Knight Bachelor«).
Vsi trije njegovi sinovi, Geoff, Gary in David, so tudi dirkači.
Leta 1990 je bil sprejet v International Motorsports Hall of Fame.
Leta 1998 se je Brabham vrnil na stari Nürburgring in dirkal z dirkalnikom VW New Beetle 1.8T na dirki 6 ur VLN skupaj z Rossom Palmerjem in Melindo Price ter od vseh treh postavil najhitrejši krog s povprečno hitrostjo prek 134 km/h. Povedal je, da se je na dirkališče vrnil prvič po letu 1970 in je bil presenečen nad varnostnimi izboljšavami ter sončnim vremenom.
Popolni rezultati Formule 1
uredi(legenda) (odebeljene dirke pomenijo najboljši štartni položaj, poševne pa najhitrejši krog, †-uvrščen kljub odstopu)
Sklici in opombe
uredi- ↑ 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
- ↑ 2,0 2,1 Encyclopædia Britannica
- ↑ Discogs — 2000.
- ↑ 4,0 4,1 BBC News — 1922.
- ↑ 5,0 5,1 Do vključno sezone 1990 vse osvojene točke niso štele za dirkaško prvenstvo (Glej seznam načinov točkovanj za več informacij). Število pred oklepajem označuje prvenstvene točke, število v oklepaju pa vse osvojene točke.
- ↑ »Australian F1 world champion driver Jack Brabham has died, aged 88«. The Guardian. 19. maj 2014. Pridobljeno 19. maja 2014.
- ↑ Dirkal je skupaj z Mikom MacDowelom.
- ↑ 8,0 8,1 8,2 Dirkal je z dirkalnikom Formule 2
Glej tudi
urediZunanje povezave
uredi- Jack Brabham na spletišču Racing-Reference.info (angleščina)
- Jack Brabham na spletišču DriverDB.com (angleščina)
- Jack Brabham na spletišču Sport Australia Hall of Fame (angleščina)
Športni dosežki | ||
---|---|---|
Predhodnik: Mike Hawthorn |
Prvak Formule 1 1959-1960 |
Naslednik: Phil Hill |
Predhodnik: Jim Clark |
Prvak Formule 1 1966 |
Naslednik: Denny Hulme |
Športni rekordi | ||
Predhodnik: Maurice Trintignant 84 nastopov, 82 štartov (1950 - 1964) |
Največ nastopov na dirkah F1 128 nastopov, 126 štartov (1955 - 1970), 85. na VN Monaka 1966 |
Naslednik: Graham Hill 178 nastopov, 175 štartov, 129. na VN Nizozemske 1971 |