Karelščina
Karelščina je finski jezik, razširjen na območju ruske Republike Karelije. Karelščina je zelo sorodna vzhodnim finskim dialektom, nekateri finski jezikoslovci so jo v preteklosti obravnavali kot narečje finščine, vendar ima ta danes status samostojnega jezika. Karelščine ne smemo zamenjevati z južnokarelskimi jeziki. Jezik ima po navedbah ruskega popisa iz leta 2020–2021 9000 naravnih govorcev, 14.000 ljudi pa trdi, da znajo jezik govoriti.[8]
| Karelščina | |
|---|---|
| karjala, karjalan kieli kard'al, kard'alan kiel' kariela, karielan kieli | |
| Materni jezik | Rusija, Finska |
| Področje | Republika Karelija, Tverska oblast (Tverska Karelija) |
| Etničnost | Kareli |
Št. maternih govorcev | 8.753 (Rusija) (2020)[1] 11,000 (Finland)[2] |
| Narečja | |
| Pisava | latinica (karelska abeceda) cirilica (v preteklosti, 1820–1940, pred uradno uvedbo latinice v 1989)[3] |
| Uradni status | |
Priznani manjšinski jezik | |
| Jezikovne oznake | |
| ISO 639-2 | krl |
| ISO 639-3 | krl |
| Glottolog | kare1335 |
| ELP | Karelian |
 | |
 | |
Karelščina ni poenoten jezik, ampak je skupina treh nadnarečij, to so severna karelščina, oloneška karelščina in tverska karelščina, v besedilih pa se pojavlja tudi ludiščina. Vse jezikovne različice uporabljajo latinico, v preteklosti pa se je uporabljala tudi cirilica. Zapis karelščine je odvisen od v besedilu uporabljenega narečja.
Razvrstitev
urediKarelščina je finski jezik uralske jezikovne družine in je tesno soroden finščini.[9] Finščina in karelščina imata skupnega prednika v protokarelščini, ki se je v železni dobi govorila na obalah Ladoškega jezera. Karelščina ima tudi nepretrgane narečne vezi z vzhodnofinskimi narečji.[10] V preteklosti so finski jezikoslovci karelščino uvrščali med finska narečja, vendar je danes obravnavana kot samostojen jezik.
Uporaba
urediKarelščina je pred izumrtjem 'zagotovo ogrožen' jezik. Več kot 45 odstotkov govorcev karelščine je starejših od 65 let, manj kot en procent je mlajših od 15 let. Jezik s 43 odstotno govorjenostjo prav tako ni večinski jezik znotraj Republike Karelije.[11]
Geografska razširjenost
urediV Rusiji govori karelščino približno 13.880 ljudi (2020),[8] večinoma v Republiki Kareliji, čeprav opazne karelske skupnosti obstajajo tudi v Tverski oblasti severozahodno od Moskve. Po preteklih ocenah na Finskem živi 5000 govorcev tega jezika, večinoma pripadnikov starejših generacij,[12] po novejših ocenah pa je število ljudi z vsaj minimalnim znanjem jezika okrog 30.000.[13] Karelijci zaradi preseljevanja po drugi svetovni vojni danes živijo razpršeno po vsej Finski in karelščina ne predstavlja več jezika lokalne skupnosti.[14]
Karelščina ima v Republiki Kareliji status manjšinskega jezika,[5] od 90. let 20. stoletja pa se pojavljajo vzgibi za sprejetje karelščine kot uradnega jezika, kar bi jo izenačilo z ruščino.[15] Kareli v Tverski oblasti imajo narodnostno in kulturno samostojnost, kar jim omogoča uporabo karelščine v šolskem sistemu in medijih.[16] Na Finskem je jezik v okviru Evropske listine za regijske in manjšinske jezike priznan kot ne-regijski manjšinski jezik.[17]
Karelščina se deli na dve skupini, ki ju lahko obravanavamo bodisi kot ločena jezika bodisi kot nadnarečji. Deli se na pravo karelščino, ki se dalje deli na severno in južno karelščino, ter olomoško karelščino. Vsi imajo skupne narečne prednike, vendar posamezne različice karelščine niso medsebojno izmenljive.[14] Varieties can be further divided into individual dialects:[18] V ruski literaturi se za narečje karelščine obravnava tudi ludinščino, vendar je ta danes obravnavana kot ločen jezik, saj izkazuje močne vezi z vepščino.
Sklici
uredi- ↑ »Rosstat — Vserossiyskaya perepis' naseleniya 2020« Росстат — Всероссийская перепись населения 2020 [Rosstat — All-Russian Population Census 2020]. rosstat.gov.ru (v ruščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. januarja 2020. Pridobljeno 3. januarja 2023.
- ↑ »Karel'skiy yazyk« Карельский язык [Karelian] (v ruščini).
- ↑ »Alphabet Karelian«. Pridobljeno 22. februarja 2022.
- ↑ Change in the regulation by the president of Finland about European Charter for Regional or Minority Languages, 27.11.2009 (in Finnish)
- ↑ 5,0 5,1 »Законодательные акты – Правительство Республики Карелия«. gov.karelia.ru. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. oktobra 2017. Pridobljeno 29. julija 2010.
- ↑ Rantanen, Timo; Tolvanen, Harri; Roose, Meeli; Ylikoski, Jussi; Vesakoski, Outi (8. junij 2022). »Best practices for spatial language data harmonization, sharing and map creation—A case study of Uralic«. PLOS ONE (v angleščini). 17 (6): e0269648. Bibcode:2022PLoSO..1769648R. doi:10.1371/journal.pone.0269648. PMC 9176854. PMID 35675367.
- ↑ Rantanen, Timo, Vesakoski, Outi, Ylikoski, Jussi, & Tolvanen, Harri. (2021). Geographical database of the Uralic languages (v1.0) [Data set]. Zenodo. https://doi.org/10.5281/zenodo.4784188
- ↑ 8,0 8,1 »Росстат — Всероссийская перепись населения 2020«. rosstat.gov.ru. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. januarja 2020. Pridobljeno 3. januarja 2023.
- ↑ »The Red Book of the Peoples of the Russian Empire – THE KARELIANS«. Pridobljeno 6. junija 2010.
- ↑ »Suomi itämerensuomalaisena kielenä«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. novembra 2011. Pridobljeno 2. novembra 2009.
- ↑ »Karelian in Russian Federation«. UNESCO WAL (v angleščini). Pridobljeno 20. oktobra 2023.
- ↑ »Kotimaisten kielten tutkimuskeskus :: Karjalan kielet«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. maja 2011. Pridobljeno 6. junija 2010.
- ↑ Burtsoff, Ari. »Karjalaa osaavien yhteisö on suuri«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. oktobra 2019. Pridobljeno 20. julija 2015.
- ↑ 14,0 14,1 »ELDIA project – Karelian«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. julija 2011. Pridobljeno 10. julija 2010.
- ↑ »Koulunjohtaja Paavo Harakka – Esitelmä valtakunnallisilla kotiseutupäivillä«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. julija 2011. Pridobljeno 6. junija 2010.
- ↑ »The Karelian Language and Tver Karelian Cultural Autonomy«. Pridobljeno 31. julija 2010.[mrtva povezava][mrtva povezava]
- ↑ »FINLEX – Asetus alueellisia kieliä tai vähemmistökieliä koskevan eurooppalaisen peruskirjan voimaansaattamisesta«. Pridobljeno 6. junija 2010.
- ↑ »Karjala – kieli, murre ja paikka«. Pridobljeno 10. julija 2010.