Koloid

Koloíd (grško kólla - klej + eĩdos - lik, videz) je snov, dispergirana v drugi snovi (disperznem sredstvu) tako, da so delci prve snovi veliki od 1 nm do 1 μm. Koloid lahko obravnavamo kot večfazni sistem, pri čemer sta komponenti lahko v isti fazi (npr. emulzija) ali v različnih fazah (npr. pena). Od raztopin se ločijo po tem, da se na delcih v koloidih sipa svetloba enako kot v primeru prašnih delcev v sončni svetlobi. Pojav imenujemo Tyndallov pojav.

Razvrstitev koloidov

Koloide lahko razvrstimo glede na to, v kateri fazi sta dispergirana (razpršena) snov in disperzno sredstvo.

Eden iz poznanih koloidnih sistemov je mleko. V mleku so namreč majhne oljne kapljice globulinov dispergirane v vodni fazi, ki jo sestavljajo voda in nekatere v njej topne snovi. Če je ena tekočina dispergirana v drugi tekočini (primer mleko) nastane emulzija. Tekočine, dispergirane v plinih, kot na primer pri megli, imenujemo aerosoli.

		Dispergirana snov
		plin	kapljevina	trdnina
Disperzno sredstvo	plin	NI (vsi plini so topni)	kapljevinski aerosol npr. megla	trdninski aerosol npr. dim
	kapljevina	pena npr. stepena smetana	emulzija npr. mleko, majoneza, krema za roke	sól npr. barva, črnilo, kri
	trdnina	trdninska pena npr. stiropor, plovec	gel npr. želatina, sir, opal	trdna sol npr. rubinsko steklo

Interakcije med koloidnimi delci

• odboj zaradi končne velikosti delcev: trdi delci se ne morejo prekrivati
• elektrostatska interakcija: koloidni delci so pogosto nabiti in se zategadelj odbijajo ali privlačijo. Na to interakcijo vplivata naboj dispergirane snovi in disperznega sredstva ter gibljivosti obeh.
• van der Waalsova sila: interakcija med bodisi permanentnimi bodisi induciranimi dipoli. Wan der Waalsova sila je vedno navzoča, je kratkega dosega (pada s sedmo potenco razdalje) in je vedno privlačna po značaju.
• entropijska sila: sile, ki izvirajo iz razvoja sistema v stanje z večjo entropijo
• sterična sila: sile zaradi steričnega pojava, ki opisuje vpliv prostorske razporeditve interagirajočih delcev