Lutecij

Lutecij, ₇₁Lu
Lutecij
Izgovarjava	IPA: [lutécij]
Videz	srebrno bel
Standardna atomska teža Ar, std(Lu)	174,9668(1)
Lutecij v periodnem sistemu
	iterbij ← lutecij → hafnij
Vrstno število (Z)	71
Skupina	skupina 3
Perioda	perioda 6
Blok	blok d
Razporeditev elektronov	[Xe] 4f14 5d1 6s2
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 18, 32, 9, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	trdnina
Tališče	1652 °C
Vrelišče	3402 °C
Gostota (blizu s.t.)	9,841 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)	9,3 g/cm3
Talilna toplota	ca. 22 kJ/mol
Izparilna toplota	414 kJ/mol
Toplotna kapaciteta	26,86 J/(mol·K)
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	0, +1, +2, +3 (šibko bazični oksid)
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 1,27
Ionizacijske energije	1.: 523,5 kJ/mol ; 2.: 1340 kJ/mol ; 3.: 2022,3 kJ/mol ; ;
Atomski polmer	empirično: 174 pm
Kovalentni polmer	187±8 pm
	Spektralne črte lutecija
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	prvobitno
Kristalna struktura	heksagonalna gosto zložena (hgz)
Temperaturni raztezek	poly: 9,9 µm/(m⋅K) (pri s.t.)
Toplotna prevodnost	16,4 W/(m⋅K)
Električna upornost	poly: 582 nΩ⋅m (pri s.t.)
Magnetna ureditev	paramagnetik
Youngov modul	68,6 GPa
Strižni modul	27,2 GPa
Stisljivostni modul	47,6 GPa
Poissonovo razmerje	0,261
Trdota po Vickersu	755–1160 MPa
Trdota po Brinellu	890–1300 MPa
Številka CAS	7439-94-3
Zgodovina
Poimenovanje	after Lutetia, latinsko ta: Pariz, v rimskem obdobju
Odkritje	Carl Auer von Welsbach in Georges Urbain (1906)
Prva izolacija	Carl Auer von Welsbach (1906)
Poimenoval po	Georges Urbain (1906)
Najpomembnejši izotopi lutecija
	Kategorija: Lutecij; prikaži · pogovor · uredi · zgodovina \| reference

Lutecij je kemični element s simbolom Lu in atomskim številom 71. Je srebrno bela kovina, ki se upira koroziji na suhem zraku, ne pa na vlažnem. Lutecij je zadnji element v nizu lantanoidov in ga tradicionalno štejejo med redke zemlje. Lutecij na splošno štejejo za prvi element prehodnih kovin iz 6. obdobja, čeprav je bilo glede tega nekaj spora.^[4]

Lutecij so leta 1907 neodvisno odkrili francoski znanstvenik Georges Urbain, avstrijski mineralog baron Carl Auer von Welsbach in ameriški kemik Charles James.^[5] Ugotovili so, da je lutecij nečistoča v mineralu ytterbia, za katero so do tedaj mislili, da vsebuje samo element iterbij. Do spora glede prednostne naloge odkritja je prišlo kmalu potem, ko sta Urbain in Welsbach obtožila drug drugega objave rezultatov na osnovi raziskav drugega; čast poimenovanja je pripadla Urbainu, saj je svoje rezultate objavil že pred njima. Leta 1909 so Urbainu dokončno priznali prvo mesto in njegovo imenovanje sprejeli za uradno ime; ime kasiopej (ali kasneje kasiopij) za element 71, ki ga je predlagal Welsbach, pa so mnogi nemški znanstveniki uporabljali še v petdesetih let 20. stoletja.

Lutecij ni posebno pogosten element, čeprav je v zemeljski skorji bistveno pogostejši od srebra. Ima malo posebnih uporab. Lutecij-176 je razmeroma bogat (2,5 %) radioaktivni izotop z razpolovno dobo približno 38 milijard let; uporablja se za določanje starosti mineralov in meteoritov. Lutecij se običajno pojavlja skupaj z itrijem^[6] in se včasih uporablja v kovinskih zlitinah in kot katalizator v različnih kemijskih reakcijah. Lu -DOTA-TATE se uporablja za radionuklidno terapijo (glej jedrska medicina) pri nevroendokrinih tumorjih. Lutecij ima najvišjo trdoto po Brinellu od vseh lantanoidov, in sicer 890–1300 MPa.^[7]

Sklici

↑ Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
↑ Yttrium and all lanthanides except Ce and Pm have been observed in the oxidation state 0 in bis(1,3,5-tri-t-butylbenzene) complexes, see Cloke, F. Geoffrey N. (1993). »Zero Oxidation State Compounds of Scandium, Yttrium, and the Lanthanides«. Chem. Soc. Rev. 22: 17–24. doi:10.1039/CS9932200017. and Arnold, Polly L.; Petrukhina, Marina A.; Bochenkov, Vladimir E.; Shabatina, Tatyana I.; Zagorskii, Vyacheslav V.; Cloke (15. december 2003). »Arene complexation of Sm, Eu, Tm and Yb atoms: a variable temperature spectroscopic investigation«. Journal of Organometallic Chemistry. 688 (1–2): 49–55. doi:10.1016/j.jorganchem.2003.08.028.
↑ Lide, D. R., ur. (2005). »Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds«. CRC Handbook of Chemistry and Physics (PDF) (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.
↑ Scerri, E. (2012). »Mendeleev's Periodic Table Is Finally Completed and What To Do about Group 3?«. Chemistry International. 34 (4). doi:10.1515/ci.2012.34.4.28. Arhivirano iz spletišča dne 5. julija 2017.
↑ »Lutetium Element Facts / Chemistry«.
↑ »lutetium - Dictionary Definition«. Vocabulary.com. Pridobljeno 6. marca 2020.
↑ Samsonov, G. V., ur. (1968). »Mechanical Properties of the Elements«. Handbook of the physicochemical properties of the elements. New York, USA: IFI-Plenum. str. 387–446. doi:10.1007/978-1-4684-6066-7_7. ISBN 978-1-4684-6066-7. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. aprila 2015.

Poglejte si besedo lutecij ali Lutecij v Wikislovarju, prostem slovarju.

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Lutecij

[CIAAW2013-1] Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.

[Cloke1993-2] Yttrium and all lanthanides except Ce and Pm have been observed in the oxidation state 0 in bis(1,3,5-tri-t-butylbenzene) complexes, see Cloke, F. Geoffrey N. (1993). »Zero Oxidation State Compounds of Scandium, Yttrium, and the Lanthanides«. Chem. Soc. Rev. 22: 17–24. doi:10.1039/CS9932200017. and Arnold, Polly L.; Petrukhina, Marina A.; Bochenkov, Vladimir E.; Shabatina, Tatyana I.; Zagorskii, Vyacheslav V.; Cloke (15. december 2003). »Arene complexation of Sm, Eu, Tm and Yb atoms: a variable temperature spectroscopic investigation«. Journal of Organometallic Chemistry. 688 (1–2): 49–55. doi:10.1016/j.jorganchem.2003.08.028.

[magnet-3] Lide, D. R., ur. (2005). »Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds«. CRC Handbook of Chemistry and Physics (PDF) (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.

[finally-4] Scerri, E. (2012). »Mendeleev's Periodic Table Is Finally Completed and What To Do about Group 3?«. Chemistry International. 34 (4). doi:10.1515/ci.2012.34.4.28. Arhivirano iz spletišča dne 5. julija 2017.

[5] »Lutetium Element Facts / Chemistry«.

[6] »lutetium - Dictionary Definition«. Vocabulary.com. Pridobljeno 6. marca 2020.

[7] Samsonov, G. V., ur. (1968). »Mechanical Properties of the Elements«. Handbook of the physicochemical properties of the elements. New York, USA: IFI-Plenum. str. 387–446. doi:10.1007/978-1-4684-6066-7_7. ISBN 978-1-4684-6066-7. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. aprila 2015.

[4]

[1]

[2]

[3]

[5]

[6]

[7]