Mehmed IV.
Mehmed IV. (osmansko turško: محمد رابع, Meḥmed-i rābi‘), pozan tudi kot Avci – Lovec, 19. sultan Osmanskega cesarstva (1648-1687) in 98. kalif islama, * 2. januar 1642, Carigrad, Osmansko cesarstvo, 6. januar 1693, Carigrad, Osmansko cesarstvo.
| Mehmed IV. | |
|---|---|
| Sultan Osmanskega cesarstva Kalif islama | |
 Portret Mehmeda IV., hrani Pokrajinski muzej Ptuj | |
| Vladanje | 12. avgust 1648 – 8. november 1687 |
| Kronanje | 1648 |
| Predhodnik | Ibrahim I. |
| Naslednik | Sulejman II. |
| Rojstvo | 2. januar 1642[1] Konstantinopel |
| Smrt | 6. januar 1693 (51 let) Odrin |
| Potomci | Mustafa II., sultan (1695–1703), Ahmed III., sultan (1703–1730) |
| Vladarska rodbina | Osmanova dinastija |
| Oče | Ibrahim I. |
| Mati | Valide Sultan Turhan Hatice |
Na prestol je prišel s šestimi leti po krvavem državnem udaru, v katerem je bil ubit njegov oče Ibrahim I.. Njegovo vladanje je pomembno zaradi dokončne spremembe vsebine sultanovega položaja, ker je večino svoje izvršilne moči prenesel na svojega velikega vezirja.
Življenjepis
urediOtroštvo
urediRojen je bil v palači Topkapi v Carigradu kot sin sultana Ibrahima I. (1640-1648) in njegove priležnice Valide Sultan Turhan Hatice,[2] ki je bila po poreklu Ukrajinka, in vnuk Kösem Sultan, ki je bila Grkinja.[3][4][5][6] Kmalu po rojstvu sta se starša sprla in Ibrahim je besu izrgal Mehmeda iz materinih rok in ga vrgev v vodnjak, iz katerega so ga na srečo rešili haremski služabniki. Mehmed si je pri padcu poškodoval glavo in je imel zaradi poškodbe trajno brazgotino.[7]
Vladanje
urediNa prestol je prišel leta 1648, ko je imel komaj šest let. Njegov vzpon je označil konec zelo burnega obdobja, v katerem je bil Mustafa I. dvakrat odstavljen, dva sultana, med njima tudi njegov oče Ibrahim I., pa ubita.
Njegov nadimek Avcı/وجی /Lovec kaže, da se je večino časa ukvarjal z lovom. Državne zadeve ga niso preveč zanimale, zato jih je prepustil svojim velikim vezirjem.[8] Prvi med njimi je bil Mehmed Paša Köprülü (1580-1661, veliki vezir od leta 1665), ki je leta 1657 porazil Benečane in prekinil pomorsko blokado Dardanel, zatrl upore nekaj anatolskih guvernerjev in leta 1658 porazil nelojalnega transilvanskega kneza Györgyja II. Rákóczija.
Po Mehmed Köprüliüjevi smrti je na položaj velikega vezirja imenoval njegovega sina Köprüliü Fazil Ahmed Pašo (1636-1676, veliki vezir od 1661). Novi vezir je vodil vojni pohod na Ogrsko (1663-1664), ki se je končal s porazom pri Monoštru. Na Kreti (1666-1669) je zavzel mesto Kandijo, ki je bila v posesti Benečanov. V osmansko-poljski vojni (1672-1676) osvojil Podolje. Poskus, da bi v osmansko-ruski vojni (1676-1681) osvojil celo Ukrajino, mu ni uspel.
Naslednji veliki vezir je bil Kara Mustafa Paša (1634/1635-1683, veliki vezir od 1676), ki je bil manj uspešen. Uspešno je oblegal kozaško mesto Čigirin in na Ogrskem podprl upor Imreja Thökölyja proti Avstrijcem. Leta 1683 je sledilo drugo obleganje Dunaja, ki se je zaradi napada poljskega kralja Jana III. Sobieskega in generala Karla V. Lorenskega končalo z umikom.
Mehmed IV. je bil zaradi umika izpred Dunaja presenečen in ogorčen, vendar Kara Mustafe sprva ni nameraval kaznovati. Zaradi dvornih spletk proti velikemu vezirju je nazadnje popustil in podpisal njegovo smrtno obsodbo.[9] Kara Mustafa Pašo so nato v Beogradu zadavili.
Zadnja leta
urediMehmed IV. se po smrti velikega vezirja ni več dolgo obdržal na prestolu. V Veliki turški vojni (1683-1699) je njegovo cesarstvo prvič prešlo v defenzivo. Zaradi velikih izgub ga je leta 1687 Yeğen Osman s pomočjo janičarjev odstavili in zaprl v palačo Topkapi. Umrl je leta 1693 v palači Edirne. Pokopan je v grobnici Turhan Hatice Sultan v bližini mošeje njegove matere.
Nasledil ga je brat Sulejman II..
Družina
urediMehmedovo najljubše haremsko dekle je bila sužnja Emetullah Rabia Gülnûş Sultan, ki so jo pripeljali iz Rethymnona na Kreti.[10]
Njuna dva sinova sta bila kasnejša sultana Mustafa II. (1695–1703) in Ahmed III. (1703–1730).
Sklici
uredi
- ↑ Gran Enciclopèdia Catalana — Grup Enciclopèdia, 1968.
- ↑ Natalia Yakovenko.Essays on History on Ukraine. From the Earliest Times until the End of the 18th Century. 1997. [1]
- ↑ E. van Donzel, Islamic Desk Reference: Compiled from the Encyclopaedia of Islam, Brill Academic Publishers, str. 219.
- ↑ Robert Bator, Daily Life in Ancient and Modern Istanbul, Runestone Press, str. 42.
- ↑ Douglas Arthur Howard, The History of Turkey, Greenwood Press, str. 195.
- ↑ Kosem Sultan - Britannica Online Encyclopedia
- ↑ John Freely - Inside the Seraglio , 1999, 9. poglavje: Three Mad Sultans.
- ↑ Robert Waissenberger: Orientierung im Zeitalter. v: Historisches Museum der Stadt Wien, Robert Waissenberger (Herausgeber): Die Türken vor Wien. Europa und die Entscheidung an er Donau 1683. Residenz Verlag, Salzburg/Wien 1982, ISBN 3-7017-0312-4, str. 13.
- ↑ Zygmunt Abrahamowicz, Krakov: Kara Mustafa Pascha. v: Historisches Museum der Stadt Wien, Robert Waissenberger (Herausgeber): Die Türken vor Wien. Europa und die Entscheidung an der Donau 1683. Residenz Verlag, Salzburg/Dunaj 1982, ISBN 3-7017-0312-4, str. 249.
- ↑ Nekateri viri trdijo, da je bila po rodu Grkinja z imenom Evmanija, drugi pa da je bila Benečanka iz družine Verzini, ki je živela na Kreti.
Mehmed IV. Rojen: 2. januar 1642 Umrl: 6. januar 1693[star 51 let]
| ||
| Vladarski nazivi | ||
|---|---|---|
| Predhodnik: Ibrahim I. |
Sultan Osmanskega cesarstva 12. avgust 1648 - 8. november 1687 |
Naslednik: Sulejman II. |
| Sunitski muslimanski nazivi | ||
| Predhodnik: Ibrahim I. |
Kalif islama 12. avgust 1648 - 8. november 1687 |
Naslednik: Sulejman II. |