Ninlil
Ninlil (𒀭𒊩𒌆𒆤 DNIN.LÍL "Gospa širokega polja" ali "Gospa vetra") ali Sud, v Asiriji imenovana Mulliltu, je bila sumerska boginja, žena boga Enlila.
| Ninlil | |
|---|---|
boginja vetra | |
 Enlil in Ninlil | |
| Kultno središče | Tumala v pokrajini Nipur |
| Osebne informacije | |
| Starši | Mati: Nunbarsegunu, Nisaba, Ki ali Nammu Oče: Kaja ali Anu |
| Partner | Enlil |
| Otroci | Sin, Ninurta, Nergal |
(okoli 2094–2047 pr. n. št.)
𒎏𒀀𒉌
𒎏𒀀
𒍑𒆗𒂵
𒈗
𒆠𒂗
𒄀𒆠𒌵𒆤
𒉆𒋾𒆷𒉌𒂠
𒀀𒈬𒈾𒊒
NIN-a-ni....................... "njegovo Gospo,"
DSHUL-GI.................... "Šulgi"
NITAH KALAG ga........ "mogočni mož"
LUGAL URIM KI ma..... "kralj Ura"
LUGAL kien-................. "kralj Sumera"
gi kiURIke..................... "in Akada,"
nam-ti-la-ni-sze3........... "za njegovo življenje"
a mu-na-ru................... "(to) posveča"
Tovrstne koralde so verjetno uvažali iz Indije.[5]
Njeni starši so opisani različno. Najpogosteje se omenja, da je bila hčerka boginje ječmena Nunbarsegunu (ali Ninšebargunu ) ali Nisabe in Haje, boga skladišč. Drug akadski vir pravi, da je bila hčerka Antu (sumerska Ki) in Anuja/Ana. Tretji vir pravi, da je bila hčerka Anuja in njegove matere Nammu.
Ninlil in njena družina so živeli v Dilmunu. Z možem Enlilom je imela sina Nanno/Suena, bodočega boga lune. Enlil je bil za kazen poslan v Ereškigalovo podzemno kraljestvo, kjer se mu je pridružila Ninlil. Enlil, preoblečen v vratarja, jo je oplodil, da je rodila sina boga smrti Nergala. Enlil jo je ponovno oplodil, tokrat preoblečen v moža iz pekla, moža goreče reke, da je rodila boga podzemnega sveta Ninazuja. Z Enlilom, preoblečenim v čolnaja, je rodila četrtega boga, Enbiluluja, boga rek in kanalov.[6] V nekaterih besedilih je Ninlil tudi mati junaškega boga Ninurte, ki je s svojim kijem Šarurjem ubil demona Asaga.
Ko Sud dobi ime Enlilove žene Ninlil
urediV spalnici se je v s cvetovi okrašeni postelji, dišeči kot cedrov gozd, Enlil ljubil s svojo ženo in v tem zelo užival. Sedel je na odru, primernem za njegov položaj, in spodbujal ljudi, da so molili k njej. Gospod, katerega močne besede so odločale tudi o usodi njegove Gospe (Aruru), njegove ljubljenke. Dal ji je ime Nintur, 'gospa rojstva', 'gospa, ki širi svoja kolena' (...) Ponosna gospa, ki je prekašala gore! Ti, ki vedno izpolniš njene želje – od zdaj je Sud, Enlil kralj in Ninlil kraljica. Boginja brez imena ima zdaj slavno ime...[7]
Rodoslovje sumerskih bogov
uredi| An | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Ninhursaga | Enki sin Nammu | Ningikuga hčerka Nammu | Nisaba hčerka Uraš | Haja | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Ninsar | Ninlil | Enlil | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Ninkura | Ningal morda hčerka Enlila | Nanna | Nergal morda sin Enkija | Ninurta morda sin Ninhursage | Nintinuga hčerka Uraš | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Uttu | Inana morda tudi hčerka Enkija, Enlila ali Anuja | Dumuzi morda sin Enkija | Utu | Ereškigal poročena z Nergalom | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Meškiagašer | Lugalbanda | Ninsun | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Enmerkar | Gilgameš | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Ur-Nungal | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Sklici
uredi- ↑ (RIME 3/2, str. 161-162)
- ↑ "DINGIR.NIN.LILA / NIN-A-NI / DINGIR.SHUL.GI / NITA-KALAG.GA / LUGAL URI/ .KI-MA / LUGAL.KI.EN / GI KI-URI3.KI / NAM.TI.LA NI.SHE3/ A MU.NA.RU." Inscription Translation: "To Ninlil, his lady, Shulgi, mighty man, King of Ur, King of Sumer and Akkad, has dedicated (this stone) for the sake of his life." »cylinder seal / bead«. British Museum.
- ↑ »CDLI-Archival View«. cdli.ucla.edu.
- ↑ Sb 6627 Potts, Daniel T. (1999). The Archaeology of Elam: Formation and Transformation of an Ancient Iranian State (v angleščini). Cambridge University Press. str. xiv. ISBN 978-0-521-56496-0.
- ↑ Art of the First Cities: The Third Millennium B.C. from the Mediterranean to the Indus (v angleščini). Metropolitan Museum of Art. 2003. str. 243. ISBN 978-1-58839-043-1.
- ↑ "Enlil and Ninlil: translation". Faculty of Oriental Studies, University of Oxford.
- ↑ "The Electronic Text Corpus of Sumerian Literature". Faculty of Oriental Studies, University of Oxford.