Nom

Nom (iz starogrškega starogrško νομός, nomós, okrožje)^[1] je bil ozemeljska in upravna enota Starega Egipta. V nomu je vladal nomarh (egipčansko heri-tep a'a).^[2] Število nomov je bilo v različnih obdobjih zgodovine Starega Egipta različno.

Etimologija

Naziv nom izhaja iz starogrškega izraza nomos, ki pomeni okrožje. Staroegipčansko se je imenoval sepat ali spAt.^[3] Grški naziv se je začel uporabljati v ptolemajskem obdobju, ko se je v Egiptu razširila raba grščine. Kasneje so naziv prevzeli tudi egiptologi in zgodovinarji.

Zgodovina

Dinastični Egipt

Delitev Starega Egipta na nome je mogoče slediti do predzgodovinskega obdobja pred letom 3100 pr. n. št. Nomi so bili sprva samostojne mestne države, ki so se kasneje začele združevati. Izročilo pravi, da je nome v eno državo združil vladar Menes.^[4]

Zanimivo ni samo to, da se je delitev države na nome obdržala več kot tri tisočletja, ampak tudi to, da so bili nekateri nomi izjemno stabilni. Noma Ksois v Nilovi delti in Hent v Gornjem Egiptu, na primer, sta bila prvič omenjena na Kamnu iz Palerma, napisanem v Peti dinastiji. Imena nekaterih nomov, na primer Bubastisa, so se prvič pojavila šele v Novem kraljestvu. V večjem delu faraonske zgodovine je bil Egipt razdeljen na 42 nomov.

Nomi Spodnjega Egipta

Spodnji Egipt (egičansko Ā-meḥti) je segal od prestolnice Starega kraljestva Memfisa do Sredozemskega morja. Imel je dvajset nomov. Prvi je obsegal okolico Memfisa, Sakare in Gize na območju sodobnega Kaira. Nomi so se številčili po bolj ali manj pravilnem zaporedju od juga proti severu in zahoda proti vzhodu Nilove delte. Aleksandrija je bila zato v Tretjem nomu, Bubastis pa v Osemnajstem.

1. nom Spodnjega Egipta: Nom Belega obzidja
2. nom Spodnjega Egipta: Dežela potnikov
3. nom Spodnjega Egipta: Dežela govedi
4. nom Spodnjega Egipta: Dežela južnega ščita
5. nom Spodnjega Egipta: Dežela severnega ščita
6. nom Spodnjega Egipta: Dežela gorskega bika
7. nom Spodnjega Egipta: Dežela zahodne harpune
8. nom Spodnjega Egipta: Dežela vzhodne harpune
9. nom Spodnjega Egipta: Dežela boga Andjetija
10. nom Spodnjega Egipta: Dežela črnega bika
11. nom Spodnjega Egipta: Dežela bika Heseba
12. nom Spodnjega Egipta: Dežela teleta in krave
13. nom Spodnjega Egipta: Dežela cvetočega žezla
14. nom Spodnjega Egipta: Najbolj vzhodna dežela
15. nom Spodnjega Egipta: Dežela Ibis-Tehut
16. nom Spodnjega Egipta: Dežela ribe
17. nom Spodnjega Egipta: Dežela prestola
18. nom Spodnjega Egipta: Dežela južnega princa
19. nom Spodnjega Egipta: Dežela severnega princa
20. nom Spodnjega Egipta: Dežela Sopduja-pernatega sokola

Nomi Gornjega Egipta

Nomi Srednjega Egipta

Gornji Egipt je bil razdeljen na 22 nomov. Prvi je bil okolica Elefantine na meji Egipta z Nubijo na prvem Nilovem kataraktu pri sodobnem Asuanu. Nomi so se šteli od tam po dolini Nila navzdol. Vaset (Tebe, sodobni Luksor) je bil v Četrtem, Amarna v Štirinajstem in Meidum Enaindvajsetem nomu.

1. nom Gornjega Egipta: Dežela lokov
2. nom Gornjega Egipta: Dežela Horovega prestola
3. nom Gornjega Egipta: Dežela svetišča
4. nom Gornjega Egipta: Dežela žezla
5. nom Gornjega Egipta: Dežela dveh sokolov
6. nom Gornjega Egipta: Dežela krokodila
7. nom Gornjega Egipta: Dežela sistruma
8. nom Gornjega Egipta: Velika dežela
9. nom Gornjega Egipta: Dežela boga Mina
10. nom Gornjega Egipta: Dežela kobre
11. nom Gornjega Egipta: Dežela živali Ša-Set
12. nom Gornjega Egipta: Dežela gadove gore
13. nom Gornjega Egipta: Gornja dežela sikamore in gada
14. nom Gornjega Egipta: Spodnja dežela sikamore in gada
15. nom Gornjega Egipta: Dežela zajcev
16. nom Gornjega Egipta: Nom oriks
17. nom Gornjega Egipta: Anubisova dežela
18. nom Gornjega Egipta: Setova dežela
19. nom Gornjega Egipta: Dežela dveh žezel
20. nom Gornjega Egipta: Južna dežela sikamore
21. nom Gornjega Egipta: Severna dežela sikamore
22. nom Gornjega Egipta: Dežela noža

Ptolemajski Egipt

Po grški/rimski zasedbi Egipta je bilo ustanovljenih nekaj novih nomov, nekaterim pa so spremenili ime.^[5] Grki, na primer, so nom Krokodilova dežela preimenovali v Arsinoe, Hadrijan pa je ustanovil nov nom Antinopolites s prestolnico Antinopol.

Rimski Egipt

Nomi so se obdržali tudi med rimsko zasedbo Egipta. Nekateri so celo kovali svoj denar, tako imenovane »nomske novce«. Vlogo upravnih enot so obdržali do temeljitih reform državne uprave, ki sta jih izpeljala Dioklecijan in Konstantin Veliki.

Leta 307/308 so vlogo nomov prevzele manjše upravne enote, imenovane pagi. Njihovi upravniki so se imenovali pagarhi. Llavna vloga pagarhov je bila organiziranje pobiranja davkov. Kasneje so dobili tudi nekaj vojaških zadolžitev. Pagarhi so bili pogosto premožni lokalni veleposestniki.

Nomarh

Večino egipčanske zgodovine so nome upravljali nomarhi. V nekaterih obdobjih je bil položaj nomarha deden, v drugih pa jih je imenoval faraon. Slednje se je dogajalo predvsem v obdobjih močne centralne vlade. V obdobjih šibkih vlad, predvsem med vdori tujih zavojevalcev in v državljanskih vojnah, so nomarhi nekaterih nomov ustanovili svoje dinastije. Spori med dinastijami so bili pogosti. Najbolj opazni so bili v prvem vmesnem obdobju, v katerem je prišlo do zloma centralne oblasti, ki je trajal od Sedme do Enajste dinastije. Obdobje se je končalo, ko je bil eden od nomarhov dovolj močan, da je kot faraon vzpostavil svojo oblast v celi državi.

Sklici

↑ Merriam-Webster's Collegiate Dictionary, Eleventh Edition, Merriam-Webster, 2007, str. 841.
↑ Bunson, Margaret (14. maj 2014): Encyclopedia of Ancient Egypt, Infobase Publishing, ISBN 9781438109978, str. 280.
↑ Provinces of Egypt, www.ucl.ac.uk. Pridobljeno 21. maja 2017.
↑ Herodot, Euterpe 2.4.1 in 2.99.1ff.
↑ Bagnall, Roger S. (1996): Egypt in Late Antiquity (Fourth printing ed.), Princeton: Princeton University Press. str. 333, ISBN 0691069867. Pridobljeno 2. februarja 2015.

[1] Merriam-Webster's Collegiate Dictionary, Eleventh Edition, Merriam-Webster, 2007, str. 841.

[2] Bunson, Margaret (14. maj 2014): Encyclopedia of Ancient Egypt, Infobase Publishing, ISBN 9781438109978, str. 280.

[3] Provinces of Egypt, www.ucl.ac.uk. Pridobljeno 21. maja 2017.

[4] Herodot, Euterpe 2.4.1 in 2.99.1ff.

[5] Bagnall, Roger S. (1996): Egypt in Late Antiquity (Fourth printing ed.), Princeton: Princeton University Press. str. 333, ISBN 0691069867. Pridobljeno 2. februarja 2015.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]