Gangeški delfin

vrsta sladkovodnih delfinov iz rodu Platanista
(Preusmerjeno s strani Platanista gangetica)

Delfin reke Ganges (znanstveno ime Platanista gangetica) je vrsta zobatih kitov, ki jo uvrščamo v družino Platanistidae. Živi v Gangesu in sorodnih rekah južne Azije, in sicer v državah Indija, Nepal in Bangladeš.[2] Povezan je z veliko manjšim indskim delfinom (Platanista minor), ki živi v reki Ind v Pakistanu in reki Beas v severozahodni Indiji.[3]

Gangeški rečni delfin
Fosilni razpon: 0.012–0 Ma
Early Holocen – danes

Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Mammalia (sesalci)
Red: Cetacea (kiti)
Podred: Odontoceti (zobati kiti)
Družina: Platanistidae
Rod: Platanista
Vrsta: P. gangetica
Znanstveno ime
'''Platanista gangetica'''
(Lebeck, 1801)
Območja delfinov reke Ind in delfinov reke Ganges
Območja delfinov reke Ind in delfinov reke Ganges
Sinonimi

Platanista gangetica gangetica

Znan je tudi pod imenom susu (ljudsko ime) ali Sisu (asamski jezik) in šušuk (bengalščina).[4] Delfina reke Ganges je indijska vlada priznala kot svojo nacionalno vodno žival[5] in je uradna žival indijskega mesta Guvahati.[6] Njegovo prvo pojavljanje v reki Hooghly je dokumentiral William Roxburgh.[7]

Vzorec okostja delfina reke Ganges razstavljen v Naravoslovnem muzeju in na ozemlju Univerze v Pisi

Taksonomija

uredi

Delfin reke Ganges se je ločil od delfina reke Ind v pleistocenu, pred približno 550.000 leti.[8] Najzgodnejši fosil, za katerega je bilo ugotovljeno, da pripada tej vrsti, je star le 12.000 let.[9]

Delfina reke Ganges sta leta 1801 uradno klasificirala kot Delphinus gangeticus Heinrich Julius Lebeck in William Roxburgh. Oba sta verjetno uporabila tipski primerek, ujet v bližini Kalkute konec leta 1797 in poslan v Hunterian Museum v Londonu. Morda je bil uničena med 2. svetovno vojno, vendar so bili pred tem izdelani odlitki rostruma in delov spodnje čeljusti, ki so ohranjeni v Prirodoslovnem muzeju. Skozi stoletja se je razpravljalo o tem, ali je treba pripisati zasluge Lebecku ali Roxburghu, vendar je raziskava Kinzeja (2000) pokazala, da je bil Lebeckov opis objavljen 24. avgusta, medtem ko je bil Roxburghov verjetno objavljen šele septembra, kar je dalo Lebecku prednost.[10] Elisha Gray je leta 1835 skoval ime vrste Platanista gangetica.

Ta vrsta in delfin reke Ind sta bila sprva razvrščena kot ena sama vrsta, Platanista gangetica, vendar sta se v 1970-ih oba razdelila v ločeni vrsti. Vendar sta bili v 1990-ih obe vrsti ponovno združeni v eno vrsto. Vendar novejše študije genov, časa razhajanja in strukture lobanje potrjujejo, da gre za različni vrsti.[11][12]

Etimologija

uredi

Vrsta ima več skupnih imen v celotnem območju razširjenosti. Znana je kot susu kot priljubljeno ime; soons, soans ali soos v hindijščini; šušuk v bengalščini; hiho ali hihu v asamščini; bhagirath (kot sklicevanje na istoimenski lik iz hindujske mitologije); in šus ali suongsu v nepalščini. Njegovo sanskrtsko ime v srednjem veku je bilo verjetno šišumar, v obdobju Mogulov pa je bilo znano kot pani suar.

Razširjenost

uredi
 
V Sundarbansu, Bangladeš

Živi ob rečnih sistemih Ganges-Brahmaputra-Meghna in Karnaphuli-Sangu v Bangladešu in Indiji ter rekah Sapta Koši in Karnali v Nepalu.[13][14] Delfin reke Ganges ima rad globoke bazene, vrtinčne protitokove, ki so dolvodno od konvergence rek in ostrih meandrov ter gorvodno in dolvodno od otokov v srednjem kanalu.[15]

Delfin reke Ganges ima pravokotno, grebenu podobno hrbtno plavut, samice pa so običajno večje od samcev. Običajno so rjavi, čokoladno rjavi, temno sivi ali svetlo modri. Imajo podolgovat, tanek gobec z ostrimi in zelo koničastimi zobmi, podobno kot večina rečnih delfinov. Rečni delfin ima zaobljen trebuh, zaradi česar je v kombinaciji s pravokotno hrbtno plavutjo v primerjavi z drugimi delfini videti še posebej čokat. Njihove plavuti in repni metljaji so veliki in široki.[16] Imajo veliko melonasto glavo, ki se uporablja za eholokacijo, ker ne vidijo dobro. Njihove oči so običajno majhne zaradi motne vode. Delfini reke Ganges so običajno dolgi 2,2–2,6 metra. Najstarejša zabeležena žival je bil 28-letni samec, dolg 199 cm, čeprav naj bi živeli do 30 let.[17]

Vedenje

uredi

Delfini reke Ganges običajno plavajo sami ali v paru in ni znano, da izvajajo akrobatske manevre v bližini čolnov.] Malo je znanega o njihovem obnašanju, ker so običajno sramežljivi v bližini čolnov in jih je težko opazovati. Znano je, da skačejo; vendar je to redko.

Vokalizacija

uredi

Ta vrsta se izogiba predmetom tako v dosledno močno motnih vodah svojega habitata kot v čisti vodi v ujetništvu, kar nakazuje, da je sposobna učinkovite uporabe eholokacije za navigacijo in iskanje plena.[18] Podatki o tem, kako obsežno se vokalizacija uporablja med posamezniki, so omejeni. Sposoben je žvižgati, vendar to počne redko, kar nakazuje, da je žvižganje spontan zvok in ne oblika komunikacije. Delfin reke Ganges najpogosteje oddaja eholokacijske zvoke, kot so kliki, rafali in twiti.[19] Proizvedeni nizi impulzov so po obliki valov in frekvenci podobni vzorcem eholokacije amazonskega delfina. Obe vrsti redno proizvajata frekvence nižje od 15 kHz, največja frekvenca pa naj bi padla med 15 in 60 kHz.

Eholokacija se uporablja tudi za štetje osebkov z uporabo akustičnega merjenja. Ta metoda se še razvija in se zaradi stroškov in tehničnih zahtev ne uporablja veliko. Glede na to, da je delfin slep, proizvaja ultrazvočni zvok, ki ga odmevajo druge ribe in vodne vrste, kar mu omogoča prepoznavanje plena.[20]

Razmnoževanje

uredi

Delfin nima določene paritvene sezone. Ko se tele skoti, 8–12 mesecev po spočetju, ostane pri materi eno leto.[21]

Prehrana

uredi

Delfini reke Ganges za iskanje hrane uporabljajo eholokacijo. Jedo rake, kot so kozice, in ribe, vključno s krapi in celo morske pse, kot je morski pes Ganges (Glyphis gangeticus). Lahko tudi ujamejo ptice in želve.

 
Gangetski delfin, knjižna ilustracija iz leta 1894

Človeška interakcija

uredi
 
Ganga na makari Kalighat (1875)

Delfini reke Ganges so od leta 1996 navedeni kot ogroženi na Rdečem seznamu IUCN. Človeška dejavnost je imela veliko vlogo pri zmanjšanju njihovega naravnega območja in velikosti populacije. Delfin reke Ganges in druge sladkovodne vrste delfinov se soočajo z upadom populacije zaradi dejavnikov stresa, kot so hrup, ladijski promet in ribiški prilov. K njihovemu ogroženemu stanju prispeva tudi antropogena dejavnost, kot je gradnja jezov in hidroelektrarn.[22] Ogroženi so tudi zaradi onesnaževanja in prekomernega lova. Zapletanje v ribiške mreže kot prilov lahko povzroči znatno škodo lokalnim osebkom, lovci vsako leto ujamejo posameznike; njihovo olje in meso se uporablja kot mazilo, kot afrodiziak in kot vaba za soma. Zastrupitev oskrbe z vodo z industrijskimi in kmetijskimi kemikalijami je lahko prav tako prispevalo k zmanjšanju populacije, saj so te kemikalije biološko povečane v telesih delfinov.[23] Neposredna nevarnost za vrsto v nacionalnem zatočišču Čambal je zmanjšanje globine reke in pojav peščenih sipin, ki delijo rečni tok na manjše segmente, saj je namakanje znižalo vodostaj v celotnem njihovem območju.[24]

Mitologija in folklora

uredi

Delfin iz Gange je povezan z boginjo Gango in je občasno upodobitev njene vahane, makare.[25]

Ohranjanje

uredi

Ocena populacije iz leta 2017 je, da v celotnem območju razširjenosti vrste obstaja manj kot 3500 osebkov Platanista gangetica. Temeljne raziskave so časovno neenotne in domnevno vsebujejo negotovost.

Ministrstvo za okolje in gozdove je gangeškega delfina razglasilo za nacionalno vodno žival Indije. Odsek reke Ganges med Sultanganjem in Kahlgaonom v Biharju je bil razglašen za zatočišče delfinov in poimenovan Vikramšila Gangetic Dolphin Sanctuary, prvo tako zaščiteno območje.

Vlada Utar Pradeša v Indiji širi starodavna hindujska besedila v upanju, da bo povečala podporo skupnosti, da bi rešila delfine pred izginotjem. Ena od vrstic iz Valimikijeve Ramajane je poudarila silo, s katero je Ganges prišel iz Šivinih las (kodrov) in skupaj s to silo so prišle številne vrste, kot so živali, ribe in Šišumaar – delfin.[26]

31. decembra 2020 so v kanalu Šarda v okrožju Pratapgarh v Indiji našli mrtvega odraslega delfina. Po družbenih omrežjih je zaokrožil videoposnetek, ki prikazuje ducat moških, ki s palicami in sekiro tepejo delfina. 7. januarja 2021 so bile aretirane tri osebe.[27] Podobno obstaja še ena novica, v kateri je nekaj ribičev ujelo enega gangeškega delfina in se z njim gostilo, kar je pripeljalo do aretacije s strani policije Kaušambhi v Utar Pradešu.[28]

Vrsta je zaščitena pred mednarodno trgovino z uvrstitvijo na seznam v Dodatku I Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami. Zaradi tega je komercialna mednarodna trgovina prepovedana.[1]

Bangladeš je ustanovil šest svetišč v Sundarbansu.[29]

20. maja 2013 je indijsko ministrstvo za okolje in gozdove prepovedalo njihovo ujetništvo v zabavne namene; zadrževanje delfinov v ujetništvu mora izpolnjevati določene pravne predpogoje.[30]

Projekt Dolphin

uredi

Ob 74. dnevu neodvisnosti, 15. avgusta 2020, je indijsko ministrstvo za okolje, gozdove in podnebne spremembe objavilo Projekt Dolphin, da bi spodbudili ohranjanje tako rečnih kot oceanskih delfinov.[31]

Sklici

uredi
  1. 1,0 1,1 Kelkar, N.; Smith, B.D.; Alom, M.Z.; Dey, S.; Paudel, S. & Braulik, G.T. (2022). »Platanista gangetica«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2022: e.T41756A50383346. doi:10.2305/IUCN.UK.2022-1.RLTS.T41756A50383346.en. Pridobljeno 17. oktobra 2022.
  2. WWF. »WFF Ganges river Dolphin«. WFF Conservation.
  3. »Signs of hope as population of endangered Indus River dolphin jumps in Pakistan«. WWF. Pridobljeno 17. decembra 2017.
  4. »Susu, the blind purpoise ... in the Ganges River, blind porpoise of Asia«. The New Book of Knowledge, Grolier Incorporated. 1977., page 451 [letter A] and page 568 [letter S].
  5. »Declaration of Gangetic Dolphin as National Aquatic Animal« (PDF). Government of India – Ministry of Environment, Forest and Climate Change. 10. maj 2010. Pridobljeno 23. oktobra 2016.
  6. »Gangetic river dolphin to be city animal of Guwahati«. The Times of India. 6. junij 2016.
  7. Sinha K., Ravindra (2014). »Ganges River Dolphin: An Overview of Biology, Ecology, and Conservation Status in India«. Journal of Biology. 43 (8): 1029–1046. doi:10.1007/s13280-014-0534-7. PMC 4235892. PMID 24924188.
  8. »Fossilworks: Platanista gangetica«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. aprila 2023. Pridobljeno 26. avgusta 2023.
  9. »Fossilworks: Platanista gangetica«. fossilworks.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. decembra 2021. Pridobljeno 27. avgusta 2021.
  10. Kinze, C. C. (2000). »Rehabilitation of Platanista gangetica (Lebeck, 1801) as the valid scientific name of the Ganges dolphin«. Zoologische Mededelingen. 74 (11): 193–203. ISSN 0024-0672.
  11. »Explore the Database«. www.mammaldiversity.org. Pridobljeno 27. avgusta 2021.
  12. Braulik, G. T.; Archer, F. I.; Khan, U.; Imran, M.; Sinha, R. K.; Jefferson, T. A.; Donovan, C.; Graves, J. A. (2021). »Taxonomic revision of the South Asian River dolphins (Platanista): Indus and Ganges River dolphins are separate species«. Marine Mammal Science. 37 (3): 1022–1059. doi:10.1111/mms.12801.
  13. »South Asian river dolphin (Platanista gangetica. EDGE. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. oktobra 2011. Pridobljeno 26. julija 2011.
  14. Paudel, S.; Pal, P.; Cove, M.V.; Jnawali, S.R.; Abel, G.; Koprowski, J.L.; Ranabhat, R. (2015). »The Endangered Ganges River dolphin Platanista gangetica gangetica in Nepal: abundance, habitat and conservation threats«. Endangered Species Research. 29 (1): 59–68. doi:10.3354/esr00702.
  15. »Ganges River dolphin«. WWF. Pridobljeno 25. avgusta 2019.
  16. »South Asian River Dolphin«. Whale and Dolphin Conservation. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. februarja 2023. Pridobljeno 6. marca 2022.
  17. Kasuya, T. (1972). »Some information on the growth of the Ganges dolphin with a comment on the Indus dolphin« (PDF). Sci. Rep. Whales Res. Inst. 24: 87–108.
  18. Herald, Earl S.; Brownell, Robert L.; Frye, Fredric L.; Morris, Elkan J.; Evans, William E.; Scott, Alan B. (1969). »Blind River Dolphin: First Side-Swimming Cetacean«. Science. 166 (3911): 1408–1410. Bibcode:1969Sci...166.1408H. doi:10.1126/science.166.3911.1408. JSTOR 1727285. PMID 5350341. S2CID 5670792.
  19. Mizue, Kazuhiro; Takemura, Akira; Nishiwaki, Masaharu (1971). »The Underwater Sound of Ganges River Dolphins (Platanista gangetica (PDF). The Scientific Reports of the Whales Research Institute. 23: 123–128 – prek ICR.
  20. Koshy, Jacob (1. september 2016). »It is pollution that made Gangetic dolphins 'blind', says Uma Bharti«. The Hindu (v angleščini). ISSN 0971-751X. Pridobljeno 10. januarja 2021.
  21. »Ganges River Dolphin (Platanista gangetica gangetica. Dolphins-World. Pridobljeno 29. maja 2018.
  22. Sinha, Ravindra K. (2014). »Ganges River Dolphin: An Overview of Biology, Ecology, and Conservation Status in India«. Ambio. 43 (8): 1029–1046. doi:10.1007/s13280-014-0534-7. PMC 4235892. PMID 24924188.
  23. Kannan, Kurunthachalam (1997). »Sources and Accumulation of Butyltin Compounds in Ganges River Dolphin, Platanista gangetica«. Applied Organometallic Chemistry. 11 (3): 223–230. doi:10.1002/(SICI)1099-0739(199703)11:3<223::AID-AOC543>3.0.CO;2-U. S2CID 59579188.
  24. Singh, L.A.K. & R.K. Sharma (1985). »Gangetic dolphin, Platanista gangetica: Observations on habits and distribution pattern in National Chambal Sanctuary« (PDF). Journal of the Bombay Natural History Society. Bombay Natural History Society. 82: 648–653. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 25. oktobra 2009.
  25. Singh, Vijay (1994). The River Goddess. London. ISBN 978-1-85103-195-5.
  26. »How Hinduism Continues to Save Dolphins in India«. The Chakra News. 29. november 2010.
  27. Pratap, Rishabh Madhavendra; Fox, Kara (9. januar 2021). »Three arrested after endangered Ganges River dolphin beaten to death in India«. CNN. Pridobljeno 9. januarja 2021.
  28. Desk, NewsGram (28. julij 2023). »UP fisherman held for killing dolphin & feasting on it«. NewsGram (v angleščini). Pridobljeno 31. julija 2023.
  29. Abu Siddique (26. januar 2023). »Banned but abundant, gillnets pose main threat to Bangladesh's river dolphins«. Mongabay. Pridobljeno 27. januarja 2023.
  30. Gautama, Madhulika (16. junij 2014). »Dolphins get their due«. The Hindu. ISSN 0971-751X. Pridobljeno 27. novembra 2016.
  31. Prime Minister's Office (2020). »The Prime Minister Shri Narendra Modi addressed the Nation from the ramparts of the Red Fort on the 74th Independence Day«. Press Information Bureau. Pridobljeno 16. septembra 2020.

Zunanje povezave

uredi
  NODES