Soglasnik
Soglasniki ali konzonanti[1] so glasovi, ki nastanejo z manjšo odprtostno stopnjo govorilnih organov kakor samoglasniki. V navadnem besedju niso zlogotvorni. Po odprtostni stopnji jih delimo na zvočnike in nezvočnike.[2]
V slovenskem knjižnem jeziku je 21 soglasniških fonemov: /p/, /t/, /k/, /b/, /d/, /g/, /f/, /h/, /v/, /j/, /l/, /r/, /c/, /č/, /dž/, /s/, /š/, /z/, /ž/, /m/, /n/. V slovenski abecedi so soglasniki predstavljeni z naslednjimi črkami: B, C, Č, D, F, G, H, J, K, L, M, N, P, R, S, Š, T, V, Z in Ž.
Zvočniki/nezvočniki
urediZvočniki so glasovi srednje odprtostne stopnje in jih izgovarjamo z malo oviranim pretokom zraka na izgovornih mestih. Mednje sodijo m, n, r, l, v in j. Nezvočniki so glasovi najmanjše odprtostne stopnje in jih tvorimo z močnim oviranjem zračnega toka v ustni votlini.[3][2] Nezvočniki so lahko zveneči (glasilke v grlu se pri tvorbi zvenečih nezvočnikov tresejo) ali nezveneči (glasilke se ne tresejo). Zveneči nezvočniki so b, d, dž, g, z in ž, nezveneči nezvočniki pa c, č, f, h, k, p, s, š in t.[3]
Glej tudi
urediSklici
uredi| IPA: Soglasniki v slovenščini | |
|---|---|
| IPA | primeri |
| p | pero, apno, vpis |
| b | biti, žaba |
| t | trava, otrok |
| d | do, oditi |
| tʃ | čas, način |
| dʒ | džin, džip |
| k | klepet |
| ɡ | govor |
| f | figa |
| ʋ | vrata |
| s | sestra, most |
| z | zob |
| ʃ | šivanka |
| ʒ | žival, koža |
| ç | himna |
| m | mati |
| n | ne |
| l | luna |
| r | riba |
| j | jopa |
| x | hrib |
| IPA: Samoglasniki v slovenščini | |
| a | mama |
| e | peč |
| ɛ | medved |
| ə | pes |
| i | miza |
| o | moka |
| ɔ | roka |
| u | usta |