Kulturni spomenik Slovenije

Kulturni spomenik je objekt, lahko pa tudi območje, ki ima izjemno kulturno vrednost bodisi na državnem ali na lokalnem nivoju. Taki objekti morajo biti najprej ovrednoteni kot kulturna dediščina in vpisani v Register nepremične kulturne dediščine. Razglasi pa se jih z akti o razglasitvi, ki jih sprejme pristojni organ države (vlada) oziroma lokalne skupnosti. Ti akti se objavijo v Uradnem listu RS ali glasilu lokalne skupnosti (za lokalne spomenike).

Kulturni spomeniki predstavljajo vrhunske dosežke ustvarjalnosti oziroma ključne ali redko ohranjene dokumente nekega razvojnega obdobja in jih kot take varuje strog varstveni režim, ki se nanaša na lastnosti, zaradi katerih je enota dediščine razglašena ali predlagana za razglasitev za kulturni spomenik in varuje spomenik kot celoto. Razglasitev ne vpliva na lastništvo.

Kulturni spomenik državnega pomena Slovenije

Kulturni spomeniki državnega pomena so najpomembnejši spomeniki v Sloveniji. Imajo nacionalni pomen. Z aktom o razglasitvi vlade dobijo status spomenikov državnega pomena. Vpisani so v Register nepremične kulturne dediščine in za tem razglašeni z akti o razglasitvi, ki jih sprejme Vlada Republike Slovenije in so objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije.^[1] Redki izbrani spomeniki lahko kandidirajo še za Znak evropske dediščine (European Heritage Label) ali za uvrstitev na seznam Unescove kulturne dediščine človeštva.

Kulturni spomenik lokalnega pomena

Kulturni spomeniki lokalnega pomena so območja ali objekti, ki imajo izjemno kulturno vrednost, predstavljajo vrhunske dosežke ustvarjalnosti oziroma ključne ali redko ohranjene dokumente nekega razvojnega obdobja na lokalnem nivoju. Vpisani so v Register nepremične kulturne dediščine in razglašeni z akti o razglasitvi, ki jih na predlog strokovnjakov, to so konservatorji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, sprejme pristojni organ lokalne skupnosti in so objavljeni v Uradnem listu RS ali v uradnem glasilu lokalne skupnosti.^[1]

Živa mojstrovina

Živa mojstrovina je nesnovna dediščina, ki je razglašena za kulturni spomenik. Žive mojstrovine razglasi Vlada Republike Slovenije. Razglasitev nesnovne kulturne dediščine ovrednoti pomen nesnovne dediščine in njene nosilce. Strokovni predlog pripravijo strokovnjaki koordinatorja; to je v Sloveniji Slovenski etnografski muzej. Potrjene primere nesnovne kulturne dediščine Ministrstvo za kulturo vpiše v register nesnovne kulturne dediščine. Prav tako se zabeležijo ljudje ali skupine, ki so nosilci nesnovne dediščine. Kasneje lahko izbrane mojstrovine, ob izpolnjevanju strogih mednarodnih kriterijev, kandidirajo za vpis na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.^[2] Slovenija je na seznam svetovne nesnovne dediščine uvrstila Škofjeloški pasijon.

Sklici

↑ ^1,0 ^1,1 »Kaj je kulturna dediščina?«. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. junija 2013. Pridobljeno 14. maja 2013.
↑ »Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1), 20. člen«. Uradni list RS 16/2008 z dne 15. 2. 2008.

Glej tudi

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Kulturni spomenik Slovenije.

Register nepremične kulturne dediščine, Rkd.situla.org
ZVKDS - Kulturna dediščina Arhivirano 2014-07-17 na Wayback Machine.

Ta članek o pravu je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[zvkds-1] 1,0 ^1,1 »Kaj je kulturna dediščina?«. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. junija 2013. Pridobljeno 14. maja 2013.

[2] »Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1), 20. člen«. Uradni list RS 16/2008 z dne 15. 2. 2008.

[1]

[2]