Protiretrovirusno zdravilo
Protiretrovirusna zdravila so zdravila, ki delujejo proti okužbam z retrovirusi[1], zlasti virusom HIV. Kadar se uporablja kombinacija vsaj treh protiretrovirusnih zdravil, govorimo o visokoaktivnem protiretrovirusnem zdravljenju (HAART, angl. Highly active antiretroviral therapy). Terapija HAART vodi pri bolnikih, okuženih s HIV-1, do znatnega znižanja obolevnosti in smrtnosti in številni režimi HAART omogočajo skoraj popolno zavrtje podvojevanja virusa HIV-1. Dandanes je terapija HAART standardna oblika zdravljenja za bolnike z virusom HIV.[2]
Skupine protiretrovirusnih zdravil
urediProtiretrovirusnih zdravil je več skupin, glede na tarčo, na katero delujejo v življenjskem ciklu retrovirusa:
- Zaviralci vstopa (ali zaviralci fuzije) so protiretrovirusna zdravila, ki preprečijo vezavo virusa na tarčno celico, fuzijo z njo in vstop v celico. Trenutno sta iz te skupine na tržišču dve učinkovini: maravirok in enfuvirtid.
- Antagonisti receptorja CCR5 so podskupina zaviralcev vstopa in so prva skupina protiretrovirusnih učinkovin, ki ne delujejo neposredno na virus, temveč se vežejo na receptorje CCR5 na površini limfocitov T in tako preprečijo, da bi se nanje vezal virus HIV. Večina sevov virusa HIV namreč se na površino limfocitov T veže s pomočjo teh receptorjev. Če je vezava preprečena, virus ne more vstopiti v celico in se v njej razmnoževati. Mednje sodi maravirok.
- Nukleozidni in nukleotidni zaviralci reverzne transkriptaze inhibirajo encim reverzno transkriptazo, tako da se sami vgradijo v nastajajočo virusno DNK namesto ustreznega nukleotida. Posledično se ustavi podaljševanje virusne DNK.
- Nenukleozidni zaviralci reverzne transkriptaze inhibirajo encim reverzno transkriptazo neposredno, tako da se vežejo nanj in s tem onemogočijo njegovo funkcijo v podvojevanju virusa.
- Zaviralci proteaz zavirajo delovanje proteaz, encimov, ki cepijo novo nastale virusne beljakovine, da nastanejo manjše beljakovinske enote, ki se nato združijo v nove virusne delce.
- Zaviralci integraze zavirajo encim integrazo, ki ima ključno vlogo pri vgrajevanju virusne DNK v DNK človeške celice. V kliničnih študijah preskušajo več učinkovin iz te skupine, raltegravir pa je prvi, ki je dobil dovoljenje za promet (FDA ga je v ZDA odobrila oktobra 2007).
- Zaviralci zorenja zavirajo zadnjo stopnjo virusnega podvojevanja, zorenje virusa, in sicer prepreči pretvorbo poliproteina v zrelo plaščno beljakovino p24. Nastajajoči virioni so zato nekužni. V to skupino sodi interferon alfa.[3] Trenutno sta v razvoju še dve učinkovini iz te skupine: bevirimat [4] in Vivecon.
HAART
urediBolniki običajno prejemajo v terapiji HAART kombinacijo treh protiretrovirusnih zdravil: 2 nukleozidna zaviralca reverzne transkriptaze z enim nenukleozidnim zaviralcem reverzne transkriptaze ali zaviralcem proteaze. Na ta način se običajno doseže dolgotrajen upad virusnega bremena pod zaznavne ravni.[5]
Na tržišču so že kombinirana zdravila, ki vsebuje dve ali celo tri učinkovine hkrati, med njimi:
Evropske smernice, ki jih izdaja EACS, priporočajo naslednje kombinacije[7]:
Kombinacija dveh nukleoz(t)idnih zaviralcev reverzne transkriptaze in zaviralec integraze:
(enotabletna shema)
(enotabletna shema)
|
Kombinacija dveh nukleoz(t)idnih zaviralcev reverzne transkriptaze in nenukleozidnega zaviralca reverzne transkriptaze:
(enotabletna shema) |
Kombinacija dveh nukleoz(t)idnih zaviralcev reverzne transkriptaze in zaviralca proteaze:
(enotabletna shema) |
Viri
uredi- ↑ http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=protiretrovirusen[mrtva povezava], Medicinski e-slovar, vpogled: 22. 9. 2011.
- ↑ Carr A., Coopera D. A.:Adverse effects of antiretroviral therapy, Volume 356, Issue 9239, 21. 10. 2000, 1423–1430
- ↑ Barr SD; Smiley JR; Bushman FD (Februar 2008). Hope, Thomas J. (ur.). »The interferon response inhibits HIV particle production by induction of TRIM22«. PLoS Pathog. 4 (2): e1000007. doi:10.1371/journal.ppat.1000007. PMC 2279259. PMID 18389079.
- ↑ Panacos Pharmaceuticals. »Clinical Trial: Phase 2 Safety and Efficacy Study of Bevirimat Functional Monotherapy in HIV Treatment-Experienced Patients for 2 Weeks*«. ClinicalTrials.gov. Pridobljeno 28. avgusta 2007.
- ↑ Neumana A. W., Liottaa D. C.: Human Immunodeficiency Viruses: Antiretroviral Agents, Encyclopedia of Virology (3. izdaja), 505–517.
- ↑ »Descovy Prescribing Information« (PDF). Pridobljeno 5. aprila 2016.
- ↑ http://www.eacsociety.org/files/guidelines_8.1-english.pdf, vpogled: 4. 1. 2017.