Vladimir Bartol
Vladimir Bartol [vládimir bártol], slovenski pisatelj, dramatik, esejist, publicist, biolog-lepidopterolog * 24. februar 1903, Sveti Ivan, Trst, Avstro-Ogrska (danes Italija), † 12. september 1967, Ljubljana, Slovenija.
| Vladimir Bartol | |
|---|---|
 Vladimir Bartol leta 1953 | |
| Rojstvo | 24. februar 1903[1][2][3] Cesarsko svobodno mesto Trst[d], Avstrijsko primorje, Avstro-Ogrska |
| Smrt | 12. september 1967[1][2][3] (64 let) Ljubljana, Socialistična republika Slovenija, SFRJ[2] |
| Narodnost |  Slovenec |
| Državljanstvo |  Federativna ljudska republika Jugoslavija Svobodno tržaško ozemlje Kraljevina Italija Cislajtanija |
| Poklic | pisatelj, romanopisec, dramatik, esejist |
| Poznan po | Alamut |
Najbolj znan je po romanu Alamut, ki je izšel leta 1938 in bil preveden v več kot 20 jezikov.
Življenje
urediRojen je bil kot tretji otrok v meščanski družini poštnemu uslužbencu Gregorju Bartolu in pisateljici Marici Bartol-Nadlišek. Starša sta mu nudila izvrstno izobrazbo, saj ga je mama seznanila s slikanjem, oče pa mu je razlagal biologijo. V avtobiografiji se je opisal kot pretirano občutljivega otroka, ki se je sam sebi zdel kot malce drugačen otrok z bogato fantazijo. Navduševale so ga mnoge stvari, najraje pa je imel biologijo, filozofijo, psihologijo, likovno umetnost in seveda literaturo, pa tudi gledališče. Kot znanstvenik je tudi zbiral in raziskoval metulje, nazadnje za Biološki inštitut Jovana Hadžija SAZU.
Šolo je obiskoval v Trstu, vendar se je moral kot zaveden Slovenec po prihodu fašistov na oblast umakniti v Ljubljano. Tam je dokončal srednjo šolo, nato se je vpisal na univerzo in študiral biologijo in filozofijo. Posebno se je navduševal nad delom Sigmunda Freuda. Leta 1925 je doktoriral je pri profesorjih Francetu Vebru in Jovanu Hadžiju in v letih 1926 in 1927 nadaljeval študij na Sorboni v Parizu. Leta 1928 je služil vojsko v Petrovaradinu v Srbiji. V letih 1933 in 1934 je prebival v Beogradu in tam urejal Slovenski beograjski tednik. Po vrnitvi v Ljubljano je živel kot svobodni umetnik do leta 1941. Po drugi svetovni vojni je najprej delal kot tajnik Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, nato pa se je vrnil kulturno delovat v Trst. Leta 1956 je nastopil mesto tajnika na SAZU in tam delal do smrti.
Nanj so vplivali filozofija Friedricha Nietzscheja, Machiavellijeve ideje, ekspresionizem in psihoanaliza. Njegova besedila govorijo o volji do moči, o resnici in prevari in manipulaciji z ljudmi. Njegova literatura je odstopala od sočasne literature socialnega realizma. Zanimanje zanj doma in v tujini se je močno povečalo s ponatisi in prevodi v 80. letih 20. stoletja.
Vladimir Bartol je kot eden izmed več kot sto tisoč primorskih beguncev simpatiziral z organizacijo TIGR in po mnenju svojega sodobnika kritika Lina Legiše prek alegorij iz islamskega sveta govoril o njenem boju, tudi v zbirki Al Araf in romanu Alamut.[4][5]
Dela
uredi- Lopez (1932, drama)
- Al Araf (1935, zbirka kratkih novel)
- Alamut (1938, roman)
- Empedokles (1945)
- Tržaške humoreske (1957, zbirka kratkih novel)
- Čudež na vasi (1984, roman)
- Don Lorenzo (1985, novela)
- Med idilo in grozo (1988, zbirka novel)
- Zakrinkani trubadur (1993, izbor esejev)
- Mladost pri Svetem Ivanu (2001, avtobiografija)
- Pisma iz blaznice (2024, dve kratki zgodbi: Pozni zdravnik in Prebujenje)
Viri
uredi- Slovenski veliki leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2003. (COBISS)
Sklici
uredi- ↑ 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 Record #119081008 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
- ↑ 3,0 3,1 Proleksis enciklopedija, Opća i nacionalna enciklopedija — 2009.
- ↑ Miran Hladnik, Razmerje med Bartolovo kratko in dolgo prozo (Al Araf in Alamut), Obdobja 23 (Slovenska kratka pripovedna proza), ur. Irena Novak-Popov, Ljubljana: FF, 2006, 137–44).
- ↑ Miran Hladnik, Alamut in slovenski literarni ponos, objavljeno na 3. radijskem programu, 28. oktobra 2004
Zunanje povezave
uredi
- Brecelj Marijan. »Bartol Vladimir«. Primorski slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.
