Bratom v tolažbo

Bratom v tolažbo. Ivan Pregelj

Izdano:	Mladika 1/9 (1920), 213
Viri:	dLib 9
Dovoljenje:	Besedilo še ni v javni lasti, a je dostopno na portalu Digitalne knjižnice Slovenije (dLib.si)
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

I.

Vstal je mož iz groba, ki je bil naš, a sem mu komaj spoznal obraz. On pa je bil veder in me je tolažil: »Ne boj se zanje, ki so ti bratje in ne obupuj zaradi zemlje, ki si jo vžil v mladosti svoji. Glej! Vojvoda Ferdulf jih je pestil in so ga tepli in vojvoda Rathis jim je vdrl v deželo, da bi plenil, pa so ga pognali, da je sramotno bežal. Pa še povem! Tlako so trpeli, opravke, desetino in raboto. A umrli niso. In v tolažbo je bil vstal prerok iž njih in je videl v deželi grobove tujcev, včeraj, danes, jutri!« 

Mož, ki je bil v tolažbo vstal iz groba, je ugasnil. Šele tedaj sem mu spoznal domače tolminska lice in ime: Simon Rutar.

II.

Videl sem v sanjah in so stopali pred Jeznega, da bi mu tožili in bi sodil. Prvi je stopil naprej in je rekel:

»Dobri! Ne pustijo mi obiskati matere za gorò«.

Drugi je stopil naprej in rekel:

»Silni! Ukazali so mi sovražiti brata za gorò«.

Tretji je stopil naprej in je rekel:

»Modri! Tepli so me; ker nisem preklinjal očetovega groba«.

Četrti je stopil naprej in je rekel:

»človekoljubni! V hišo sio prišli kakor gosti in so me okradli«.

Peti je stopil naprej in je zavpil:

»Pravični! Kakor me je mati učila, sem molil, pa so rekli, da ne smem!«

Glas se je utrgal v molk in tišino, kakor nad brezdnom. In Jezus je sodil nad brezdnom:

»Mane, tekel, fares!«