Čebula
Čebúla (znanstveno ime Allium cepa) je rastlina iz družine lukovk (Alliaceae), ki se široko uporablja v prehrani po celem svetu. Del čebule, ki se uporablja v prehrani, je podzemna čebulica, ki jo gradijo sočni luskolisti - odebeljene listne nožnice, v katerih rastlina hrani založne in obrambne snovi.
| Čebula | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 Čebule
| ||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
| ||||||||||||||
| Allium cepa L. |
Uporaba
urediČebula je ena najstarejših zelenjav, ki jih pozna človek in jih lahko najdemo v veliko receptih in pripravkih vseh kultur na svetu. Dandanes jih lahko najdemo v sveži, zmrznjeni, konzervirani, v kisu ali dehidrirani obliki. Čebule se uporabljajo, po navadi sesekljane ali v rezinah v vseh vrstah hrane. Je sestavina skoraj vsake jedi, kjer se praži ali kuha, v svežih solatah, predvsem v tistih, kjer se izlužuje veliko soka (paradižnikova, kumarična, itd.) in kot pikantno prilogo ali omako. Redko jih jemo same, ampak kot dodatek glavni hrani. Čebula je lahko ostra, začinjena, močno začinjena, lahko pa tudi mila ali sladka.
Čebulice v kisu se jedo kot prigrizek. V Združenem kraljestvu in na Balkanu se pogosto servirajo kot priloga ribam in krompirju (fish and chips). V Indiji je čebula osnovna hrana in nepogrešljiva v vsej indijski kuhinji. So tudi osnova curryjev ali pa se spasirajo v paste in pojedo kot glavna jed ali priloga.
Čebulno tkivo se pogosto uporablja pri pouku naravoslovja za demonstracijo uporabe mikroskopa, saj ima čebula relativno velike celice, ki jih je lahko opazovati pri majhni povečavi[1].
Vpliv čebule na zdravje in njene medicinske lastnosti
uredi| Surova čebula Hranilna vrednost na 100 g | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Energija: 40 kcal 170 kJ | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Odstotki so podani glede na ameriška priporočila za odrasle. Vir: USDA Nutrient database | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Čebula naj bi imela širok razpon zdravilnih učinkov, od preprečevanja prehlada do srčnih bolezni, diabetesa, osteoporoze in drugih bolezni. [2] Vsebuje kemijske snovi, za katere se verjame, da naj bi imele protivnetne, protiholesterolne, antirakotvorne in antioksidativne lastnosti kot je kvercetin. Kljub temu se še ni pokazala direktna povezava med povečano potrošnjo čebule in opisanimi lastnostmi. V večjem delu sveta so čebule uporabljaji za zdravljenje žuljev, turov in bul.
V ZDA se uporabljajo preparati z ekstraktom čebule za zdravljenje brazgotin, čeprav študije niso dokazale, da bi bili takšni preparati efektivni. [3][4]
Čebula in draženje oči
urediKo se čebula prereže, se njene celice, ki tvorijo stene, razbijejo. Encimi (aliinaze) razbijejo aminokisline in tvorijo sulfenično kislino (RSOH). Te kisline so nestabilne in razpadejo v plin sin-propanetial-S-oksid. Plin prehaja skozi zrak in ko doseže oko, reagira z vodo v očesu in tvori razredčeno raztopino žveplene kisline. Ta kislina draži živčne končiče v očesu. Solzne žleze začno izločati solze, da bi razredčile in izprale dražilno snov [5].
V literaturi
urediV Dekameronu (Šesti dan, deseta zgodba) nastopa brat Cipolla (Čebula).
Sklici
uredi- ↑ »Genetics Teaching Vignettes: Elementary School«. 15. junij 2004. Arhivirano iz prvotnega spletišča (html) dne 28. avgusta 2013. Pridobljeno 28. januarja 2008.
- ↑ »World's Healthiest Foods«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. februarja 2009. Pridobljeno 6. maja 2008.
- ↑ »Product Review: Mederma for Scars«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. aprila 2008. Pridobljeno 6. maja 2008.
- ↑ Topical scar modification: Hype or help?. (Aesthetic Surgery Journal)
- ↑ Scott, Thomas. »What is the chemical process that causes my eyes to tear when I peel an onion?«. Ask the Experts: Chemistry. Scientific American. Pridobljeno 28. aprila 2007.
Viri:
uredi- Gööck Roland, Gewürze und Krauter von A - Z" (V svetu začimb in dišav), Založba Mladinska knjiga in HP Droga Portorož, Ljubljana, 1979 (COBISS)