Beločeli deževnik

Beločeli deževnik
	;
Ohranitveno stanje taksona
	; najmanj ogrožen
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Animalia (živali);
Deblo:	Chordata (strunarji);
Razred:	Aves (ptiči);
Red:	Charadriiformes (pobrežniki);
Družina:	Charadriidae (deževniki);
Rod:	Charadrius;
Vrsta:	C. alexandrinus;
Znanstveno ime
	Charadrius alexandrinus; (Linnaeus, 1758)
Podvrste
	C. a. alexandrinus; C. a. nihonensis; C. a. seebohmi;

Beločeli deževnik (znanstveno ime Charadrius alexandrinus) je ptica slanišč; ob obalah Atlantskega oceana in Sredozemlja se pojavlja na peščinah, blatnih poljih in v solinah, v Panonski nižini, ter tudi v slanih stepah.

V Evropi je bilo opaženih približno 20.000 gnezd beločelega deževnika. Velika večina beločelih deževnikov gnezdi na obalah Španije, Francije in Rusije. Svoje gnezdo si naredi tako, da s pomočjo kljuna izdolbe majhno kotanjico v blatu, katero obda s školjčnimi lupinami in majhnimi kamenčki ter algami.

V gnezdo samica znese do štiri sivo – rjava lisasta jajca. Varovalno barvo imajo tudi mladiči beločelega deževnika, ki jim rečemo »begavci«.

Beločeli deževnik v Sloveniji

Na obali se pojavlja v spomladanskem in jesenskem času. Včasih se tudi v času selitve pojavlja v severovzhodnem delu Slovenije.

V Sloveniji pa so bila opažena samo tri gnezdišča beločelega deževnika (izliv Rižane, Ankaranu, Škocjanskem zatoku in Sečoveljskih solinah). V Škocjanskem zatoku je zaradi pomanjkanja primernih gnezdilnih habitatov beločeli deževnik zelo ogrožena vrsta. Gnezdi samo na slanih in muljastih tleh Škocjanskega zatoka. Povečanje gnezditvene populacije bi bilo mogoče samo z ureditvijo novih slanih in muljastih tal.

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Beločeli deževnik

Ta članek o ptičih je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.