Borka Dragojević-Josifovska
Borka Dragojević-Josifovska (srbsko Борка Драгојевић-Јосифовска), bosansko-srbska arheologinja, muzealka, numizmatičarka in filologinja, * 1910, Gornja Srbica, Avstro-Ogrska, † 2004, Skopje, Severna Makedonija.
| Borka Dragojević-Josifovska | |
|---|---|
| Rojstvo | 1910 Federacija Bosne in Hercegovine |
| Smrt | 2004 Skopje |
| Državljanstvo |  Severna Makedonija |
| Alma mater | Univerza v Beogradu |
| Poklic | klasična filologinja, arheologinja, univerzitetna profesorica |
| Organizacija | Makedonski arheološki muzej Univerza sv. Cirila in Metoda v Skopju |
Delovala je najprej kot kustosinja v Makedonskem arheološkem muzeju, nato pa kot predavateljica klasične filologije na Univerzi sv. Cirila in Metoda v Skopju. Njeno glavno strokovno področje je bilo klasična arheologija na ozemlju Severne Makedonije.
Življenjepis
urediRodila se je v srbski vasi Gornja Srbica, takrat del Avstro-Ogrske. Leta 1934 je diplomirala iz klasične filologije in arheologije na Filozofski fakulteti v Beogradu. Po drugi svetovni vojni je do leta 1958 delala kot kustosinja v Makedonskem arheološkem muzeju, kjer je med drugim kurirala muzejski lapidarij.[1][2]
Nato je postala predavateljica latinščine na oddelku za klasično filologijo Univerze sv. Cirila in Metoda v Skopju, kjer je delovala do leta 1976.[1][3] Leta 1969 je napredovala do položaja višje predavateljice in leta 1974 do docentke.[3] Umrla je leta 2004 v Skopju.[4]
Delo
uredi
Opravljala je arheološke raziskave na več najdiščih na ozemlju današnje Severne Makedonije, med drugim Isar Marvinci, Dračevo, Živojno, Stobi in Scupi.[1] Na najdišču Isar Marvinci je vodila prva izkopavanja, ki so odkrila tempelj, akvadukt in nagrobni spomenik z upodobljenim vojakom, ki drži makedonski ščit.[5] Preučevala je tudi kup 377 numusov iz Petralic, odkritih leta 1950 pri Krivi Palanki.[6]
Souredila je več objav starodavnih inskripcij z ozemlja Jugoslavije in Tabula Imperii Romani.[7] V poročilu o izkopavanju najdišča Gorno Sonje, objavljenem leta 1982, je predstavila pomembne inskripcije s toponimi, povezanimi s plemenom Albanov,[8] objavila pa je tudi napise z nahajališča Konjuh.[9]
Izbrana dela
uredi- Vodič niz lapidarium (1961)
- Prilog lokalizovanju grada Argosa u Peoniji (1965)
- Inscriptions de la Mésie Supérieure, vol. I (1976)
- Inscriptions de la Mésie Supérieure, vol. VI (1984)
- Depo folesa iz s. Petralice (Makedonija) (1990)
Sklici
uredi- ↑ 1,0 1,1 1,2 »ДРАГОЕВИЌ-ЈОСИФОВСКА, Борка – Македонска Енциклопедија« (v makedonščini). Pridobljeno 2. avgusta 2021.
- ↑ »Kurshumli An«. Archaeological Museum of the Republic of North Macedonia (v britanski angleščini). 12. december 2020. Pridobljeno 2. avgusta 2021.
- ↑ 3,0 3,1 »INSTITUTE OF CLASSICAL STUDIES – Филозофски факултет« (v britanski angleščini). Pridobljeno 2. avgusta 2021.
- ↑ Проева, Наде (2004). »Придонесот на Алфред Делакулонш во изучувањето на историјата на Македонија« (v makedonščini) (54): 33.
{{navedi časopis}}: Sklic journal potrebuje|journal=(pomoč) - ↑ Sokolovska, Viktorija (2012). The Ancient Town at Ivar-Marvinci, Valandovo (PDF). PORTA ARCHAEOLOGICA.
- ↑ »Hoard Details 9761«. chre.ashmus.ox.ac.uk. Pridobljeno 2. avgusta 2021.
- ↑ Ristovski, Blaže (ur.) (2009). " Dragoslav ". Macedonian encyclopedia . Skopje: MANU. str. 487
- ↑ Inscriptions de la Mésie supérieure. Vol. III/2, Timacum minus et la vallée du Timok. Fanula Papazoglu, Petar Petrović, Centre d'études épigraphiques et numismatiques. Beograd: Centre d'études épigraphiques et numismatiques de la Faculté de philosophie de l'Université de Beograd. 1995. str. 32. ISBN 86-80269-16-6. OCLC 36448898.
{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: drugo (povezava) - ↑ »New Cities in Late Antiquity: Documents and Archaeology«. dokumen.pub (v angleščini). Pridobljeno 2. avgusta 2021.