Brom

Brom, ₃₅Br
Brom
Izgovarjava	IPA: [ˈbɾɔm]; IPA: [ˈbɾoːm];
Videz	rdečkasto rjave barve
Standardna atomska teža Ar, std(Br)	[79,901; 79,907] običajno: 79,904
Brom v periodnem sistemu
	selen ← brom → kripton
Vrstno število (Z)	35
Skupina	skupina 17 (halogeni)
Perioda	perioda 4
Blok	blok p
Razporeditev elektronov	[Ar] 3d10 4s2 4p5
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 18, 7
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	kapljevina
Tališče	(Br2) −7,2 °C
Vrelišče	(Br2) 58,8 °C
Gostota (blizu s.t.)	Br2, tekoč: 3,1028 g/cm3
Trojna točka	−7,25 °C, 5,8 kPa
Kritična točka	315 °C, 10,34 MPa
Talilna toplota	(Br2) 10,571 kJ/mol
Izparilna toplota	(Br2) 29,96 kJ/mol
Toplotna kapaciteta	(Br2) 75,69 J/(mol·K)
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	−1, +1, +3, +4, +5, +7 (močno kisel oksid)
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 2,96
Ionizacijske energije	1.: 1139,9 kJ/mol ; 2.: 2103 kJ/mol ; 3.: 3470 kJ/mol ; ;
Atomski polmer	empirično: 120 pm
Kovalentni polmer	120±3 pm
Van der Waalsov polmer	185 pm
	Spektralne črte broma
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	prvobitno
Kristalna struktura	ortorombska
Hitrost zvoka	206 m/s (pri 20 °C)
Toplotna prevodnost	0,122 W/(m⋅K)
Električna upornost	7,8×1010 Ω⋅m (pri 20 °C)
Magnetna ureditev	diamagnetik
Magnetna susceptibilnost	−56,4·10−6 cm3/mol
Številka CAS	7726-95-6
Zgodovina
Odkritje in prva izolacija	Antoine Jérôme Balard in Carl Jacob Löwig (1825)
Najpomembnejši izotopi broma
	Kategorija: Brom; prikaži · pogovor · uredi · zgodovina \| reference

Bróm (latinsko bromum iz grške besede bromos - smrad) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Br in atomsko število 35. Ta halogenski element je pri sobni temperaturi rdeča hlapljiva tekočina, z reaktivnostjo med klorom in jodom. V tekoči obliki je škodljiv za človeška tkiva, njegovi hlapi pa dražijo oči in grlo.

Odkrit je bil leta 1826, ko je Francoz Antoine Jerome Balard kristaliziral soli iz morske vode.

Lastnosti

Brom je pri sobni temperaturi edini tekoči nekovinski element. Je težka, tanko tekoča, rdeče-rjava tekočina, ki pri standardnih pogojih zlahka izhlapi v rdečo paro (njena barva spominja na dušikov dioksid) z močnim zoprnim vonjem. Kot halogen je brom kemijsko podoben kloru, a je manj aktiven (pač pa je bolj aktiven od joda). Brom je slabše topen v vodi, dobro topen pa je v ogljikovem disulfidu, alifatskih alkoholih ... (tvori rdečo raztopino). Kemijsko se zlahka povezuje z mnogimi elementi in ima močan učinek beljenja.

Brom je zelo reaktiven in v prisotnosti vode močan oksidacijski agent. Energično reagira z amini, alkeni in fenoli, kot tudi z alifatskimi in aromatskimi ogljikovodiki, ketoni in kislinami (te se bromirajo z adicijo ali s substitucijo). Z mnogimi kovinami in elementi je anhidritni brom manj reaktiven kot moker; vendar suhi brom živahno reagira z aluminijem, titanom, živim srebrom, kot tudi z alkalijskimi zemeljskimi in alkalijskimi kovinami.

Nevarne lastnosti

Brom je zdravju škodljiv pri zaužitju. V stiku s kislinami se sprošča strupen plin.

Zelo strupen je za vodne organizme, lahko povzroči dolgotrajni učinki na vodno okolje.

V stiku z vnetljivim materialom lahko povzroči požar, medtem ko je v tekoči obliki škodljiv za človeška tkiva, njegovi hlapi pa dražijo kožo (povzroča globoke in boleče rane) in dihalne organe

Razjeda les, pluto, barvila in gumo ter raztaplja zlato.

Nahajanje in pridobivanje

Brom se nahaja v obliki bromidov, najdemo pa ga tudi v morski vodi, ki je zelo bogata z bromidi (vsebuje ga kar 65g/t). Še več pa ga je v zaprtih morjih oziroma jezerih, zato je najpomembnejši vir broma Mrtvo morje.

Pridobiva se ga s kloriranjem (uvajanje klora v spojine) lužin, ki nastanejo pri kristalizaciji (nastajanje kristalov iz raztopine ali plina) NaCl iz morske vode. Industrijsko pa brom pridobivajo iz magnezijevega bromida s pomočjo klora.

Uporaba

bromove spojine uporabljamo v kemijski, fotografskih farmacevtski industriji
organske bromove spojine se uporabljajo kot pomirjevalna sredstva
nekatere bromove spojine se uporabljajo za uničevanje škodljivcev in plevela
bromaaceton CH3-CO-CHZ-Br (brezbarvna hlapna tekočina) se uporabljajo kot solzilec, saj njegovi hlapi močno dražijo oči in kožo
brom se uporablja v osvinčenem bencinu kot dodatek, ta pretvori svinec pri zgorevanju goriva v motorju v hlapen bromed PdBr2, ki izhaja iz motorja skupaj z izpušnimi plini
za pridobivanje bromidov in organskih borovih spojin
kot izhodna snov za sintezo (spajanje atomov različnih elementov v spojino ali nastajanje spojin iz različnih molekul)
bromovica -3,5% vodne raztopine broma, ki se uporablja kot reagent in oksidant

Glej tudi

bromid

Sklici

↑ ^1,0 ^1,1 Haynes, William M., ur. (2011). CRC Handbook of Chemistry and Physics (92. izd.). Boca Raton, FL: CRC Press. str. 4.121. ISBN 1439855110.
↑ Lide, D. R., ur. (2005). »Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds«. CRC Handbook of Chemistry and Physics (PDF) (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.
↑ Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Brom.

Poglejte si besedo brom ali Brom v Wikislovarju, prostem slovarju.

Ta članek o kemičnem elementu je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[b92-1] 1,0 ^1,1 Haynes, William M., ur. (2011). CRC Handbook of Chemistry and Physics (92. izd.). Boca Raton, FL: CRC Press. str. 4.121. ISBN 1439855110.

[2] Lide, D. R., ur. (2005). »Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds«. CRC Handbook of Chemistry and Physics (PDF) (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.

[3] Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.

[1]

[2]

[3]