C-reaktivna beljakovina
C-reaktivna beljakovina ali C-reaktivni protein (krajš. CRP), obročasta pentamerna beljakovina v krvni plazmi[1], je glavni reaktant akutne faze vnetja. Njegova zvišana koncentracija v serumu je kazalnik vnetja ali okužbe.[2] V medicini se meritev ravni CRP uporablja kot splošna, nespecifična preiskava[3] za ugotavljanje akutne faze sistemskega vnetja, npr. pri avtoimunskih boleznih, boleznih veziva (npr. revmatoidnem artritisu), okužbah ali sepsi ter za spremljanje odziva na antibiotično zdravljenje pri bakterijskih okužbah.[4]
Njena fiziološka vloga je vezava na lizofosfatidilholin, ki se izraža na površini mrtvih ali umirajočih celic, nekaterih vrst bakterij in limfocitov T, ter aktivacija sistema komplementa preko C1q.[1] Sintetizira se v jetrih,[5] in sicer se sinteza CRP-ja sproži kot odgovor na dejavnike, ki jih sproščajo makrofagi in maščobne celice (adipociti).[6]
Poimenovanje
urediC-reaktivno beljakovino so prvič odkrili kot snov v serumu bolnikov z akutnim vnetjem, ki je reagirala s protitelesi proti kapsularnim polisaharidom C pnevmokoka, in jo zato tako poimenovali.[7][8]
Kliničen pomen
urediDoločanje CRP-ja se v klinični praksi pogosto uporablja kot splošna, nespecifična preiskava.[3] Njegova zvišana koncentracija v serumu je kazalnik vnetja ali okužbe.[2] Gre za zelo občutljivo preiskavo z visoko negativno napovedno vrednostjo, ni pa zelo specifična.[9] Zvišane vrednosti kažejo na to, da v telesu poteka vnetje, vendar ne da nikakršne informacije o mestu vnetja.[3] Koncentracija CRP-ja je lahko zvišana tudi zaradi drugih vzrokov, na primer po kirurškem posegu. Vnetje, ki povzroči zvišanje vrednosti CRP-ja, je lahko posledica okužbe, sistemske bolezni veziva, maligne bolezni, hipoksije, poškodbe, opekline idr.[9]
Vrednosti CRP-ja so ponavadi zvišane, kadar gre za bakterijsko okužbo, pri virusni okužbi pa vrednosti ostanejo nizke.[9]
Sklici
uredi- ↑ 1,0 1,1 Thompson D, Pepys MB, Wood SP (Februar 1999). »The physiological structure of human C-reactive protein and its complex with phosphocholine«. Structure. 7 (2): 169–77. doi:10.1016/S0969-2126(99)80023-9. PMID 10368284.
- ↑ 2,0 2,1 https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5535188/protein?query=protein&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 3. 9. 2020.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 http://www.drmed.org/wp-content/uploads/2014/06/73-C-reaktivni-protein.pdf Arhivirano 2021-01-20 na Wayback Machine. Kert S. C-reaktivni protein (CRP) – Zavodila za bolnika. Združenje zdravnikov družinske medicine in Zavod za razvoj družinske medicine, vpogled: 3. 9. 2020.
- ↑ http://www.imi.si/diagnosticna-dejavnost/preiskave/preiskava_10052 Arhivirano 2021-01-26 na Wayback Machine., vpogled: 3. 9. 2020.
- ↑ Pepys MB, Hirschfield GM (Junij 2003). »C-reactive protein: a critical update«. The Journal of Clinical Investigation. 111 (12): 1805–1812. doi:10.1172/JCI18921. PMC 161431. PMID 12813013.
- ↑ Lau DC, Dhillon B, Yan H, Szmitko PE, Verma S (Maj 2005). »Adipokines: molecular links between obesity and atheroslcerosis«. American Journal of Physiology. Heart and Circulatory Physiology. 288 (5): H2031–2041. doi:10.1152/ajpheart.01058.2004. PMID 15653761.
- ↑ Ananthanarayan R, Paniker CJ (1978). Ananthanarayan and Paniker's Textbook of Microbiology (7. izd.). Himayatnagar, Hyderabad: Orient Longman. str. 218. ISBN 9788125028086.
- ↑ Levine M (2011). »Chapter 13: Chronic Periodontitis«. Topics in Dental Biochemistry. Berlin, Heidelberg: Springer. ISBN 978-3-540-88115-5.
C-reactive protein (CRP) was originally identified as binding to the phosphocholine attachment site of capsular polysaccharide (C-polysaccharide) from Streptococcus pneumoniae.
- ↑ 9,0 9,1 9,2 Vidmar M., Tonin I., Čižman M. (2007). Pomen C-reaktivnega proteina (CRP) v diagnostiki akutno nastale vročine brez žariščnih znakov bolezni pri otrocih. Medicinski razgledi, letnik 46, številka 2, str. 111-118.