Diuretik

Diurétik je učinkovina ali zdravilo, ki poveča diurezo (izločanje seča), navadno z zaviranjem reabsorpcije natrijevih ionov. Uporabljajo se za zdravljenje povišanega krvnega tlaka in bolezni, pri katerih se pojavljajo edemi (kopičenje tekočine v telesu): srčno popuščanje, bolezni, pri katerih je porušeno elektrolitsko ravnotežje, bolezni ledvic in jetrna ciroza.

Razvrščanje

V preteklosti so diuretiki razvrščali glede na različna merila, in sicer glede na mesto delovanja (npr. diuretiki henlejeve zanke), moč delovanja (močni, šibki diuretiki), kemično zgradbo (tiazidni diuretiki), podobnost delovanja z drugimi diuretiki (tiazidom podobni diuretiki), učinek na kalijeve ione (diuretiki, ki varčujejo s kalijem). Danes dobro poznamo mehanizem delovanja posameznih diuretičnih učinkovin in glede na to jih lahko razvrstimo v naslednje skupine:

• zaviralci karbonske anhidraze
• osmozni diuretiki
• zaviralci simporta Na⁺/K⁺/2Cl^– (diuretiki henlejeve zanke)
• zaviralci simporta Na⁺/Cl^– (tiazidni diuretiki)
• diuretiki, ki zadržujejo kalij

V preteklosti so se uporabljali tudi živosrebrovi diuretiki (npr. kalomel, mersalil), ki reabsorpcijo natrijevih ionov v ledvičnih tubulih preprečijo zaradi krčilnega delovanja živega srebra. Zaradi toksičnosti in dostopnosti učinkovitejših in manj strupenih zdravil že dolgo niso več v uporabi.

Zaviralci karbonske anhidraze

Zaviralci karbonske anhidraze (npr. acetazolamid) zavirajo transport bikarbonatnega iona iz proksimalnih tubulov in s tem reabsorpcijo natrija. Posledično se s sečem izloči več natrijevih in bikarbonatnih ionov ter vode. Imajo zelo šibek diuretični učinek in se danes redko uporabljajo kot diuretiki, imajo pa druga indikacijska področja, na primer za zdravljenje glavkoma in epilepsije.

Osmozni diuretiki

Osmozni diuretiki, nrp. manitol, se filtrirajo skozi glomerulno membrano, se minimalno reabsorbirajo v ledvičnem tubulu in so farmakološko neaktivni, povečajo pa osmolalnost plazme in primarnega seča.

Diuretiki henlejeve zanke

Diuretiki henlejeve zanke, na primer furosemid, zavirajo Na⁺/K⁺/2Cl^–-simporter v epitelijskih celicah debelega dela ascendentnega kraka henlejeve zanke in s tem preprečijo reabsorpcijo natrijevih, kalijevih in kloridnih ionov.

Tiazidni diuretiki

Tiazidni diuretiki, na primer klorotiazid in politiazid, se vežejo na simporter Na⁺/Cl^– in zavrejo njegovo delovanje. V ledvičnih celicah distalnih tubulov preprečijo reabsorpcijo natrijevih in kloridnih ionov, s čimer se poveča njihovo izliočanje z večjo količino vode. So srednje močni diuretiki. Učinkujejo tudi izven ledvic in povzročajo vazodilatacijo in hiperglikemijo. Pri zdravljenju hipertenzije je začetni padec krvnega tlaka posledica manjše prostornine krvi zaradi povečanega izločanja seča, v naslednji fazi pa prevladuje neposredni učinek na žilno steno (vazodilatacija).

Diuretiki, ki zadržujejo kalij

Diuretiki, ki zadržujejo kalij, ali antikaliuretični diuretiki so diuretiki, ki ne povzročajo pretirane izgube kalijevih ionov s sečem. Mednje spadata dve podskupini učinkovin:

• zaviralci aldosteronskih receptorjev, ki povzročajo izplavljanje natrijevih ionov in vode z zaviranjem delovanja aldosterona, pri čemer organizem ne izgublja kalijevih ionov (npr. spironolakton, eplerenon, kanrenon, kalijev kanrenoat);
• zaviralci natrijevih kanalčkov v zbiralcih, ki zavirajo reabsorpcijo Na⁺ in sekrecijo K⁺ (npr. amilorid, triamteren).

Zdravilne rastline z diuretičnim učinkom

Kot diuretik se uporabljajo tudi mnoge zdravilne rastline: zlata rozga, breza, kopriva, luštrek, peteršilj, preslica, goli kilavec, regrat, brin in gladež. Rastline z diuretičnim delovanjem vsebujejo flavonoide (breza, gladež, zlata rozga), saponine (gladež, njivska preslica, zlata rozga, breza) in eterična olja (brinove jagode, peteršilj, gladež, luštrek). Zaradi pomanjkljivih kliničnih študij Evropska agencija za zdravila ni potrdila dobro uveljavljene uporabe nobene diuretično delujoče zdravilne rastline, potrdila je le njihovo tradicionalno uporabo. Zdravilni učinek je s (pomanjkljivimi) kliničnimi raziskavami dokazan le pri zlati rozgi, brezi in koprivi.

Neželeni učinki

Poglavitni neželeni učinki diuretikov so hipovolemija (zmanjšana prostornina krvi), hipokaliemija (znižane vrednosti kalija v krvni plazmi), hiperkalemija (zvišane vrednosti kalija v krvni plazmi), hiponatremija (znižane vrednosti natrijav krvni plazmi), presnovna alkaloza (zvišani pH zunajcelične tekočine), presnovna acidoza (znižani pH zunajcelične tekočine) in hiperurikemija (zvišana koncentracija sečne kisline v krvi).

Neželeni učinek	Diuretiki	Simptomi
Hipovolemija	diuretiki henlejeve zanke tiazidi	utrujenost žeja mišični krči znižan krvni tlak
Hipokaliemija	acetazolamid diuretiki henlejeve zanke tiazidi	mišična oslabelost ohromelost srčna aritmija
Hiperkaliemija	amilorid triamteren spironolakton	srčna aritmija mišični krči ohromelost
Hiponatremija	tiazidi furosemid	prizadetost osrednjega živčevja koma
Presnovna alkaloza	diuretiki henlejeve zanke tiazidi	srčna aritmija prizadetost osrednjega živčevja
Presnovna acidoza	acetazolamid amilorid triamteren	kussmaulovo dihanje mišična oslabelost nevrološki simptomi letargija koma krči stupor
Hiperkalcemija	tiazidi	putika poapnevanje tkiv utrujenost depresija zmedenost neješčnost slabost bruhanje zaprtje pankreatitis povečano izločanje seča
Hiperurikemija	tiazidi zaviralci henlejeve zanke	putika