Finnmarksvidda

Finnmarksvidda (severnosamijsko Finnmárkkoduottar) je največja norveška planota s površino večjo od 22.000 kvadratnih kilometrov. Planota leži približno 300 do 500 metrov nad morsko gladino. Približno 36 % nekdanjega okrožja Finnmark leži na Finnmarksvidda.

Finnmarksvidda
Najnižje višine so v vzhodnem delu Finnmarksvidda, blizu Karasjoka in reke Tana. Rečne doline na tem območju so le 100-250 m nad morjem.
Najvišja točka
Nadm. višina	300 do 500 m
Koordinate	69°19′N 23°49′E
Dimenzije
Površina	22.000 km²
Poimenovanja
Domače ime	Finnmárkkoduottar
Geografija
Finnmarksvidda Lega planote
Lega	Troms og Finnmark, Norveška
Geologija
Tip	planota

Geografija

Finnmarksvidda blizu Alte. Dolina Altaelva je v ozadju

Od občine Alta na zahodu do polotoka Varanger na vzhodu se razteza približno 300 kilometrov, vsaj toliko je široka od severa proti jugu in sega na Finsko. Jugovzhodni del planote varuje narodni park Øvre Anárjohka. 1409 kvadratnih kilometrov velik park je bil odprt leta 1976.

Nekatera jezera v Finnmarksviddi so morda ostanki propadlih pingov, ki so se razvili v hladnih obdobjih zadnje deglaciacije. Pingo so hribi z ledenim jedrom znotraj permafrosta, visoki 3–70 m in s premerom 30–1000 m. Običajno so stožčaste oblike ter rastejo in vztrajajo samo v okoljih permafrosta.

Narava

Planota vključuje obsežne brezove gozdove, borove planote, barja in ledeniško oblikovana jezera. Finnmarksvidda leži severno od arktičnega kroga in je najbolj znana kot dežela nekoč nomadskega ljudstva Sami in njihovih čred severnih jelenov. Njihova zavetišča v tundri še vedno uporabljajo pozimi.

Podnebje

Občina Kautokeino je po površini največja na Norveškem. Znotraj njenih meja je najhladnejša vas na celinski Norveški, Šihččajávri.

Finnmarksvidda, ki leži v notranjosti okrožja, ima subarktično podnebje z najnižjimi zimskimi temperaturami na Norveškem: najnižja kdaj koli zabeležena temperatura je bila −51,4 °C v Karasjoku 1. januarja 1886. Podnebje Kautokeina (307 m) predstavlja podnebje planote.