Wikipedija

Fjel

visoka in gola pokrajina na območju, ki ga je preoral ledenik (izraz se uporablja zlasti v Fenoskandinaviji, severni Angliji, na Škotskem in na otoku Man)

Fjél (iz staronorveškega fall, fjall, 'gora', 'visoka planota'[1]) je visoka in pusta krajinska značilnost, kot je gora ali visoka planota, pokrita z barjem. Izraz se najpogosteje uporablja v Fenoskandiji, na Islandiji, na otoku Man, v delih severne Anglije in na Škotskem.

Fjäll pokrajina v Padjelanta, švedska Laponska
Ylläs fell v Kolari, finska Laponska
Børvasstindene na Norveškem, blizu Bodøja

Etimologija

uredi

Beseda fell izhaja iz staronordijskih besed fall in fjall (obe obliki sta obstajali). Sorodno je z danskim fjeld, ferskim fjall in fjøll, islandskim fjall in fell, norveškim fjell z narečji fjøll, fjødd, fjedd, fjedl, fjill, fil in fel[2] ter švedskim fjäll, ki se nanašajo na gore ki se dvigajo nad alpsko gozdno mejo.[3]

Nadmorske višine

uredi
 
Shematski prikaz višinskih razponov Skandena in njihovih meja na južnem (Jotunheimen) in severnem hribu (Finnmark)

V primerjavi z Alpami so meje višinskih pasov v pogorju bistveno nižje. Medtem ko je drevesna meja – ki jo v srednji Evropi tvorijo iglavci – med 2000 in 1500 m nadmorske višine v Alpah ali 1000 m v gorovju Harz, je – tam jo oblikuje puhasta breza – na 1100 m v južni Norveški, v skrajni severni Skandinaviji pa le na 500 m.

Gorska tundra - enako Fjell - ustreza alpski ravni. Zadnjim brezam v mokrotih sledi gost pas različnih glavatih, grmičastih polnih vrb. V sušnejših območjih se gozd ali vrbovje umaknejo resavam z borovnicami, brusnicami, sibirski črni mahunici, pritlikavimi brezami in drugimi grmi. Višje ko greste, bolj prevladujejo trave, grmičasti lišaji (jelenov mah itd.) in zelišča. V srednjealpskem gorovju uspevajo samo trajne trave in posebej prilagojene rastline tako imenovanih snežnih dolin. Pas zmrzali je le prehoden habitat za mahove in kamnite lišaje (npr. zemljevidni lišaj).[4]

Fenoskandija

uredi
Glavni članek: Skandinavsko gorovje.

Fjel je izraz za gore ali planote nad mejo iglastega gozda. Norveška beseda fjell in švedska fjäll pravzaprav pomenita samo 'gore'. V skandinavski geografiji se vse nordijske gorske verige z ledenodobnim značajem (majhne relativne razlike v višini, zaobljene oblike, doline v obliki črke U) imenujejo Fjell ali Fjäll. V ekologiji to običajno pomeni gorsko tundro nad gozdno mejo. V večini drugih jezikov je bila beseda sprejeta za označevanje visokogorskega tipa, ki je še posebej razširjen v zahodni in severni Skandinaviji.

Norveška

uredi

Na Norveškem se fjell v običajni rabi na splošno razlaga preprosto kot vrh ali območje z večjo nadmorsko višino kot visoka planota, kar vodi do velike lokalne razlike v tem, kaj je opredeljeno kot fjell. Fjell se večinoma uporablja za območja nad gozdno mejo. Različne vrhove lahko imenujemo et fjell (gora). Visoke planote (pokrajina vidde), kot je Hardangervidda, prav tako veljajo za fjell.[5][6] Profesor geografije na Univerzi v Bergnu, Anders Lundeberg, je problem povzel z izjavo: »Enostavno ni fiksne in nedvoumne definicije fjell«.[7] Ivar Aasen je fjell opredelil kot 'visoko goro', predvsem s sklicevanjem na berg, ki doseže nadmorsko višino, kjer drevesa ne rastejo več, ås (hrib, greben) ali hei (barje, resava). Stalni izraz til fjells se nanaša na gore (ali gorovja) kot skupino in ne na določeno lokacijo ali določen vrh ("s" v til fjells je stara genitivna oblika, ki ostaja le v stalnih izrazih). Po Ivarju Aasenu se berg nanaša na pečine, kamninsko podlago in opazne vzpetine površja, podložene s kamninsko podlago; berg se nanaša tudi na snov kamnine.[8][9] Za vse praktične namene lahko fjell prevedemo kot 'gora' in v norveškem jeziku ni nobene druge pogosto uporabljene besede za goro.

Švedska

uredi

Na Švedskem se fjäll na splošno nanaša na katero koli goro ali vzpetino, ki je dovolj visoka, da gozd ne bo naravno preživel na vrhu, pravzaprav gorska tundra. Fjäll se uporablja predvsem za opisovanje gora v nordijskih državah, pa tudi bolj splošno za opisovanje gora, ki jih oblikujejo ogromne ledene plošče, predvsem v arktičnih in subarktičnih regijah. Vendar obstajajo narečne razlike v rabi, pri čemer se sorazmerno nizke gore ali planote, včasih porasle z drevesi, v Bohuslänu in Västergötlandu (npr. narodni park Safjällets in Kynnefjäll imenujejo fjäll, podobno kot beseda se uporablja v norveščini.

Finska

uredi
 
Fells na Finskem (vključno s Haltijem, najvišjim fell na Finskem

V finščini se gore, značilne za območje Laponske, imenujejo tunturi (množina tunturit), tj. 'krzno'. Tunturi je dovolj visok hrib, da je njegov vrh nad gozdno mejo in ima alpsko tundro. V finščini se geografski izraz vuori uporablja za nedavno dvignjene gore in z nazobčanim terenom s stalnimi ledeniki, medtem ko se tunturi nanaša na staro, močno erodirano, rahlo oblikovano območje brez ledenikov, kot ga najdemo na Finskem.[10] So okroglo osamelci, ki se dvigajo iz sicer ravninske okolice. Drevesna meja je lahko zaradi visoke zemljepisne širine na precej nizki nadmorski višini, na primer 600 m v Enontekiöju. Fells v finski Laponski tvorijo ostanke gorovja Karelides, ki je nastalo pred dvema milijardama let. Izraz tunturi se na splošno uporablja tudi za ravnice brez dreves na velikih nadmorskih višinah v regijah skrajnega severa. Izraz tunturi, prvotno beseda, omejena na skrajna severna narečja finščine in karelijščine, je izposojena iz samijščine, primerjaj protosamajsko *tuontër, južnosamsko doedtere, severnosamsko duottar, inari samsko tuodâr 'gorje, gore, tundra', Kildin Sami tūndâr, kar pomeni 'gorje, brezlesno gorsko območje' in je sorodno s finskim strojarjem 'trda tla'.[11] Iz te samijske besede je beseda tundra izposojena tudi v ruskem jeziku.[12][13] Hribi, ki so visoki nad 50 m, vendar ne segajo do gozdne meje, se imenujejo vaara, medtem ko je splošni izraz za hribe, vključno s hribi, visokimi 50 m ali manj, mäki.[14] V krajevnih imenih pa se tunturi, vaara in vuori uporabljajo nedosledno, npr. Rukatunturi je tehnično vaara, saj nima alpske tundre.

Forfjäll

uredi

Izraz förfjäll (dobesedno 'predpad') se uporablja na Švedskem in Finskem[15] za označevanje goratih območij, ki so nižja in manj razčlenjena od samega fjella. Vendar pa se po izrazitejšem reliefu, pogosto večjem številu planot in skladnih sistemih dolin förfjäll razlikuje tudi od valovitega hribovitega terena (bergkullsterräng) in ravnin s preostalimi griči (bergkullslätt). Na splošno förfjäll ne presega 1000 m nadmorske višine. Kot geomorfna enota se förfjäll razprostira čez Švedsko kot 650 km dolg in 40 do 80 km širok pas od Dalarne na jugu do Norrbottna na severu.[16]

Sklici

uredi
  1. ↑ Falk and Torp (2006:161).
  2. ↑ Norsk Stadnamn Leksikon: Grunnord
  3. ↑ Bjorvand and Lindeman (2007:270–271).
  4. ↑ Lars Andersson, Thomas Rafstedt, Ulf von Sydow: Fjällens Vegetation. Norbottens län. Statens Naturvårdsverk, Solna 1985, ISBN 91-7590-202-8, S. 6–11.
  5. ↑ »Bokmålsordboka | Nynorskordboka«. ordbok.uib.no. Pridobljeno 3. novembra 2019.
  6. ↑ Spjeldnæs, Nils (31. oktober 2019), »fjell«, Store norske leksikon (v knjižni norveščini), pridobljeno 3. novembra 2019
  7. ↑ Tufto, Jon. »- Fløyen er ikke et fjell«. bt.no. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. marca 2016. Pridobljeno 13. julija 2012.
  8. ↑ Nesset, Kåre (1964). No lærer vi grammatikk. Oslo: Aschehoug.
  9. ↑ Aasen, Ivar (1918): Norsk ordbog med dansk forklaring. Vestmannalaget/Cammermeyer.
  10. ↑ Web-Facta, WSOY 2003.
  11. ↑ Aikio, Ante (2009). The Saami Loanwords in Finnish and Karelian. Oulu: unpublished dissertation. str. 283. Pridobljeno 22. januarja 2016.
  12. ↑ Aapala, Kirsti. »Tunturista jängälle«. Kieli-ikkunat. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. oktobra 2006. Pridobljeno 29. novembra 2009.
  13. ↑ Itkonen, Erkki (1945). »Tanner, tunturi, tundra (Zusammenfassung: Finn. tanner 'Feld', tunturi 'Fjell, hochgelegene Bergfläche (im hohen Norden)' und tundra 'Tundra')«. Virittäjä: 384.
  14. ↑ »Maaston muodoista tuli juttua ja yksimielisyyteen ei päästy, millon harju ja...«. Kysy.fi. 11. avgust 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. decembra 2022. Pridobljeno 5. julija 2023.
  15. ↑ Behrens, Sven; Lundqvist, Thomas. »Finland: Terrängformer och berggrund«. Nationalencyklopedin (v švedščini). Cydonia Development. Pridobljeno 30. novembra 2017.
  16. ↑ Terrängformer i Norden (v švedščini). Nordiska ministerrådet. 1984. str. 10.

Reference

uredi
  • Alfred Wainwright (2003). "Coniston Old Man" in A Pictorial Guide to the Lakeland Fells, Book Four: The Southern Fells, p. 15. London: Francis Lincoln. ISBN 0-7112-2230-4
  • Bjordvand, Harald; Lindeman, Fredrik Otto (2007). Våre arveord. Novus. ISBN 978-82-7099-467-0
  • Falk, Hjalmar; Torp, Alf (2006). Etymologisk ordbog over det norske og det danske sprog. Bjørn Ringstrøms Antikvariat. ISBN 82-90520-16-6
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Fjel&oldid=6246327«
  NODES
Note 3