Gajde

Gajde so pihalo iz jugovzhodne Evrope. Južnoevropske dude, znane kot gajde, vključujejo: albansko gajde, mišnica, bišnica, aromunsko gaidã, bolgarsko гайда (gajda), grško γκάιντα (gáida) ali τσαμπούνα (tsaboúna), makedonsko гајда, turško gajda tudi tulum.

Gaida
Gajda, Gajde, Gajda

Grški pastir igra gaide Grški pastir igra gaide Razvrstitev pihalo

Zgradba

Na teh srbskih gajdah je piščal kratka siva cev na vrhu, bordun pa je dolga trodelna cev.

Bolgarski igralec na gajde, fotografija iz leta 1945. Centralni državni arhiv, Sofija

Makedonski igralec na gajde

Meh

Meh gajd je običajno iz ovčje ali kozje kože. Različne regije imajo različne načine ravnanja s kožo. Najenostavnejše metode so samo uporaba soli, bolj zapletene pa vključujejo mleko, moko in odstranjevanje dlake. Koža je običajno obrnjena navzven, tako da je krzno na notranji strani meha, saj to pomaga pri nabiranju vlage v vreči. Nastavek, v katerega se prilegajo piščal, pihalo in bordun, se v bolgarščini imenujejo glavini (главини). Ti so lahko izdelani iz lesa drena ali živalskega roga.

Pihalna cev

Pihalna cev je kratka stožčasta lesena ali kostna cev, v katero igralec piha, da napolni meh. Na koncu pihalne cevi, ki je v vreči, je majhen povratni ventil iz usnja ali klobučevine, ki dopušča zrak v meh preko pihalne cevi, ne pa nazaj. V nekaterih bolj primitivnih gajdah ni lopute, ampak igralec med vdihi z jezikom blokira povratni zrak.

Trstičje

Vsaka piščal je opremljena z jezičkom iz trstike (arundo donax), bambusa ali bezga. V regionalnih jezikih se različno imenujejo lemellas, piska ali pisak. Sodobnejša različica ustnika je kombinacija bombažnega fenolnega (Hgw2082) materiala, iz katerega je izdelano telo ustnika in jezička iz trstike, razrezane na velikost, da se prilega telesu. Te vrste jezičkov oddajajo glasnejši zvok in niso tako občutljivi na vlago in temperaturne spremembe.

Piščal

Piščal (gajdunica, gajdanica, gajdenica, gajdica, zurle) je piščal, na kateri se igra melodija. Različne gajde imajo lahko stožčasto izvrtino (Bolgarija) ali valjasto izvrtino (Makedonija in druge regije). Priljubljen les je pušpan (šimšir), les drena, sliv ali drug sadni les. Posebnost gajdine gajd piščali (ki ga deli s številnimi drugimi vzhodnoevrdudami gajdami) je bolšja luknja (znana tudi kot mrmrač ali glasnik, marmorka), ki jo pokriva kazalec leve roke. Ta luknja je manjša od ostalih in je običajno sestavljena iz majhne cevi, ki je izdelana iz kovine ali piščančjega ali račjega perja. Odkrivanje te luknje dvigne vsako zaigrano noto za pol tona in se uporablja pri ustvarjanju glasbene ornamentike, ki daje balkanski glasbi edinstven značaj.

Nekatere vrste gajd imajo lahko dvojno piščal, kot so srbske triglasne gajde. Ima osem prstnih lukenj: zgornje štiri pokrijejo palec in prvi trije prsti leve roke, nato štirje prsti desne roke pokrijejo preostale štiri luknje.

Bordun

Bordun (ručilo, ison, prdaljka, prdak, brčalo) je dolga cev, ki zagotavlja stalno harmonično noto in tako nima luknjic za prste. Na splošno je dolga, tridelna cev z veliko nižjo noto kot pri piščali.

Tipi

Gajde na Balkanu vključujejo, vendar niso omejeni na:

• Kaba gaida – velika bolgarska gajda v Rodopih, ki ima šesterokoten in zaobljen bordun. Pogosto opisana kot globoko zveneča gaida
• Dzhura gaida – gajda, ki jo običajno najdemo v Bolgariji in ima raven stožčast bordun. V nasprotju s kaba gaido je to inštrument višjega tona
• Makedonska gaida – igra se v regiji Makedonije, gajda je strukturno med kabo in džura gaido in je opisana kot gaida srednjega tona

Reference

• Garaj, Bernard (1995). Gajdy a gajdošská tradícia na Slovensku. Bagpipe and Bagpipers´ Tradition in Slovakia. ASCO Ústav hudobnej vedy SAV Bratislava.
• Dzimrevski, Borivoje (1996). Gajdata vo Makedonija: Instrument-instrumentalist-muzika. Institut za folklor Marko Cepenkov. ISBN 978-9989642098.
• Rice, Timothy (1994). May It Fill Your Soul: Experiencing Bulgarian Music. University of Chicago Press. ISBN 978-0226711225.
• Atanasov, Vergilij (2002). The Bulgarian GAIDA/BAGPIPE. Massachusetts: Gaida Studies. ISBN 0-9724898-0-0.
• Širola, Božidar (1937). Sviraljke s udarnim jezičkom. Zagreb: JAZU.
• Leibman, Robert. Traditional Songs and Dances from the Soko Banja Area. LP: Selo Records.
• Levy, Mark (1985). The Bagpipe in the Rhodope Mountains of Bulgaria. University of California.
• Jakovljević, Rastko (2012). Marginality and Cultural Identities: Locating the Bagpipe Music of Serbia. PhD Thesis, Durham University.
• The presence of the gaida in Greece [1]

Zunanje povezave

• Zvočni vzorec Kaba Gajde iz Trakije Arhivirano 2006-03-14 na Wayback Machine.
• Zvočni vzorec Kaba Gajda iz bolgarskih Rodopov Arhivirano 2007-09-29 na Wayback Machine.
• 100 Kaba Gajdi (zvočni vzorec)