Gornji Egipt
Gornji Egipt (arabsko صعيد مصر, latinizirano: Saʿīd Miṣr, skrajšano الصعيد, El Ṣeʿīd, koptsko ⲙⲁⲣⲏⲥ) je ozek pas ozemlja na obeh bregovih Nila med Nubijo na jugu in Spodnjim Egiptom na severu.
Geografija
urediGornji Egipt se razteza od kataraktov nad sodobnim Asuanom navzdol ob Nilu (proti severu) do ozemlja med Dahšurjem in El-Ajaitom malo južno od sodobnega Kaira. Ozemlje med Sohagom in El-Ayaitom je znano tudi kot Srednji Egipt.
V arabščini se prebivalci Gornjega Egipta imenujejo Saidis in na splošno govorijo saidsko arabščino.
V Starem Egiptu se je Gornji Egipt imenoval tꜣ šmꜣw[1] – Dežela trsja ali Dežela bička.[2] Razdeljen je bil na 22 okrožij – nomov.[3] Prvi nom je bil približno tam, kjer je sodobni Asuan, 22. pa v Atfihu malo južno od Kaira.
Zgodovina
urediPreddinastično obdobje
uredi
Glavno mesto prazgodovinskega Gorjega Egipta je bil Nehen,[4] katerega glavna zavetnica je bila boginja Nehbet.[5]
Kamenodobne egipčanske kulture so približno do leta 3600 pr. n. št. temeljile na poljedelstvu in živinoreji.[6] Kmalu po tem letu je začela egipčanska družba rasti postajala bolj zapletena.[7] Pojavila se je značilna lončenina, podobna levantinski. Na široko se je začel uporabljati baker.[7] Egipčani so od Mezopotamcev prevzeli na soncu sušene zidake iz blata in arhitekturne elemente, vključno z oboki in dekorativnimi vdolbinami v zidovih.[7]
Vzporedno s temi procesi se je začelo povezovanje skupnosti in mest ob gornjem Nilu. Podobni prosesi so istočasno potekali tudi v Spodnjem Egiptu.[7] Vojne med Gornjim in Spodnjim Egiptom so bile pogoste,[7] dokler ni ralj Gornjega Egipta Narmer porazil svojih nasprotnikov v Nilovi delti in oba Egipta združil pod svojo oblastjo.[8]
Dinastično obdobje
urediSkoraj celo faraonsko obdobje Starega Egipta so bile upravno središče Gornjega Egipta Tebe. Po asirskem opustošenju se je pomembnost Teb zmanjšala. Pod Ptolemeji je se je prestolnica iz Teb preselila v Ptolemais Hermiou.[9] Gornji Egipt so simbolizirali bela krona hedžet, lotos in biček.
Srednji vek
urediV 11. stoletju je v Gornji Egipt pobegnilo veliko pastorialistov, znanih kot Hilalianci, od koder so se selili proti zahodu v Libijo in vse do Tunizije.[10] Vzroki za selitev so bili verjetno izčrpani pašniki v Gornjem Egiptu in začetek srednjeveškega toplega obdobja.[11]
20. stoletje
urediV 20. stoletju so se egiptovski vladarji naslavljali s »princ Saida«, se pravi princ Gornjega Egipta. Po ukinitvi kraljestva Egipt po egiptovski revoluciji leta 1952 je naslov še vedno uporabljal Mohamed Ali.
Seznam vladarjev Gornjega Egipta
urediSeznam je verjetno nepopoln in vsebuje nekaj nezanesljivih podatkov.
| Ime | Slika | Komentar | Datumi |
|---|---|---|---|
| Slon | Konec 4. tisočletja pr. n. št. | ||
| Bik | 4. tisočletje pr. n. št. | ||
| Škorpijon I. | Najstarejša grobnica v Umm el-Qa'abu je imela insignije škorpijona. | Okoli 3200 pr. n. št. (?) | |
| Iri-Hor |  |
Morda neposredni predhodnik Kaja. | Okoli 3150 pr. n. št. (?) |
| Ka[12][13] |  |
Ime se verjetno bere Sehen in ne Ka. Morda je bil neposredni predhodnik Narmerja. | Okoli 3100 pr. n. št. |
| Škorpijon II. |  |
Ime se morda bere Serket in je mora ista oseba kot Narmer. | Okoli 3150 pr. n. št. |
| Narmer |  |
Vladar, ki je združil Gornji in Spodnji Egipt.[14] | Okoli 3150 pr. n. št. |
Seznam nomov
uredi
| Številka | Egipčansko ime | Glavno mesto | Sedanje glavno mesto | Prevod |
|---|---|---|---|---|
| 1 | Ta-Seti | Abu / Yebu (Elefantina) | Asuan | Dežela loka |
| 2 | Wetjes-Hor | Djeba (Apollonopolis Magna) | Edfu | Horov prestol |
| 3 | Nekhen | Nekhen (Hierakon polis) | al-Kab | Svetišče |
| 4 | Waset | Niwt-rst / Waset (Tebe) | Karnak | Žezlo |
| 5 | Harawî | Gebtu (Coptos) | Qift | Dva sokola |
| 6 | Aa-ta | Iunet / Tantere (Tentyra) | Dendera | Krokodil |
| 7 | Šešneš | Šešneš (Diospolis Parva) | Hu | Gong |
| 8 | Abdju | Abdju (Abydos) | al-Birba | Velika dežela |
| 9 | Min | Apu / Khen-min (Panopolis) | Akhmim | Min |
| 10 | Wadjet | Djew-qa / Tjebu (Aphroditopolis) | Edfu | Kobra |
| 11 | Set | Šašotep (Hypselis) | Shutb | Set (žival) |
| 12 | Tu-ph | Hut-Sekhem-Senusret (Antaeopolis) | Qaw al-Kebir | Gadja gora |
| 13 | Atef-Khent | z3wj-tj (Lycopolis) | Asyut | Gornja egiptovska smokev in gad |
| 14 | Atef-Pehu | Qesy (Cusae) | al-Qusiya | Spodnja egiptovska smokev in gad |
| 15 | Hare | Khemenu (Hermopolis) | Hermopolis | Zajec[15] |
| 16 | Ma-hedj | Herwer (?) | Hur (?) | Oriks, velika afriška antilopa[15] |
| 17 | Anpu | Saka (Cynopolis) | al-Kais | Anubis |
| 18 | Sep | Teudjoi / Hutnesut (Alabastronopolis) | el-Hiba | Set (bog) |
| 19 | Uab | Per-Medjed (Oxyrhynchus) | el-Bahnasa | Dve žezli |
| 20 | Atef-Khent | Henen-nesut (Heracleopolis Magna) | Ihnasiyyah al-Madinah | Južna egiptovska smokev |
| 21 | Atef-Pehu | Shenakhen / Semenuhor (Crocodilopolis, Arsinoë) | Fajum | Severna egiptovska smokev |
| 22 | Maten | Tepihu (Aphroditopolis) | Atfih | Nož |
Sklici
uredi- ↑ Ermann & Grapow 1982, Wb 5, 227.4-14.
- ↑ Ermann & Grapow (1982), Wb 4, 477.9-11
- ↑ The Encyclopedia Americana Grolier Incorporated, 1988, str. 34.
- ↑ Bard & Shubert (1999), str. 371.
- ↑ David (1975), str. 149.
- ↑ Roebuck (1966), str. 51.
- ↑ 7,0 7,1 7,2 7,3 7,4 Roebuck (1966), str. 52–53.
- ↑ Roebuck (1966), str. 53.
- ↑ Chauveau (2000), str. 68.
- ↑ Ballais (2000), str. 133.
- ↑ Ballais (2000), str. 134.
- ↑ Rice 1999, str. 86.
- ↑ Wilkinson 1999, str. 57f.
- ↑ Shaw 2000, str. 196.
- ↑ 15,0 15,1 Grajetzki 2006, str. 109–111.
Viri
uredi- Ballais, Jean-Louis (2000). Conquests and land degradation in the eastern Maghreb. In Graeme Barker & David Gilbertson. Sahara and Sahel. The Archaeology of Drylands: Living at the Margin. Vol. 1, Part III. London: Routledge. str. 125–136. ISBN 978-0-415-23001-8.
- Bard, Katheryn A.; Shubert, Steven Blake (1999). Encyclopedia of the Archaeology of Ancient Egypt. London: Routledge. ISBN 0-415-18589-0.
- Brice, William Charles (1981). An Historical Atlas of Islam. Leiden: Brill. ISBN 90-04-06116-9. OCLC 9194288.
- Chauveau, Michel (2000). Egypt in the Age of Cleopatra: History and Society Under the Ptolemies. Ithaca, NY: Cornell University Press. ISBN 0-8014-3597-8.
- David, Ann Rosalie (1975). The Egyptian Kingdoms. London: Elsevier Phaidon. OCLC 2122106.
- Ermann, Johann Peter Adolf; Grapow, Hermann (1982). Wörterbuch der Ägyptischen Sprache. Berlin: Akademie. ISBN 3-05-002263-9.
- W. Grajetzki (2006). The Middle Kingdom of Ancient Egypt: History, Archaeology and Society. London : Duckworth. ISBN 9780715634356.
- Rice, Michael (1999). Who's Who in Ancient Egypt. London: Routledge. ISBN 978-0-415-15449-9.
- Roebuck, Carl (1966). The World of Ancient Times. New York, NY: Charles Scribner's Sons Publishing.
- Shaw, Ian (2000). The Oxford History of Ancient Egypt. Oxford, UK: Oxford University Press. ISBN 978-0-19-280458-7.
- Wilkinson, Toby A. H. (1999). Early Dynastic Egypt. London: Routledge. ISBN 0-415-18633-1.