Wikipedija

Hala Sultan Tekke

Hala Sultan Tekke ali mošeja Umm Haram (grško Τεκές Χαλά Σουλτάνας Tekés Chalá Soultánas; turško Hala Sultan Tekkesi) je mošeja in tekija na zahodnem bregu Larnaškega slanega jezera v Larnaki na Cipru.[1] Umm Haram (turško Hala Sultan) je bila žena Ubada bin al-Samita, spremljevalca islamskega preroka Mohameda[2][3][4] in rejenka Mohamedove matere Aminah bint Wahb.[5]

مسجد لارنكا الكبير
Hala Sultan Tekke
Τεκές Χαλά Σουλτάνας / Hala Sultan Tekkesi
Hala Sultan Tekke
Religija
PripadnostIslam
OkrožjeLarnaka
Lega
KrajLarnaka, Ciper
Hala Sultan Tekke se nahaja v Ciper
Hala Sultan Tekke
Lokacija: Ciper
Koordinati34°53′07″N 33°36′36″E / 34.885277°N 33.610013°E / 34.885277; 33.610013
Arhitektura
Tipmošeja
Vrsta arhitektureOsmanska arhitektura
Lastnosti
Št. kupol2
Minareti1

Kompleks Hala Sultan Tekke sestavljajo ffmošeja]], mavzolej, minaret, pokopališče in bivalni prostori za moške in ženske. Izraz teke (samostan) se nanaša na stavbo, ki je bila zasnovana posebej za zbiranje sufijske bratovščine ali tariqa in se je morda nanašal na zgodnejšo značilnost lokacije. Današnji kompleks leži na obali Larnaškega slanega jezera, pomembnega najdišča iz prazgodovine. Hala Sultan Tekke je uvrščen na seznam antičnih spomenikov.

Zgodovina

uredi

Antika

uredi

V drugi polovici 2. tisočletja pred našim štetjem so območje Hala Sultan Tekke uporabljali kot pokopališče ljudje, ki so živeli na arheološkem najdišču, znanem kot Dromolaxia Vizatzia,[6] velikem mestu iz pozne bronaste dobe, nekaj sto metrov na zahod. Številne grobnice iz pozne bronaste dobe (okoli 1650–1100 pr. n. št.) z bogato vsebino, ki so bile prvotno opredeljene kot arheološko najdišče po plenjenju v 1890-ih, je Britanski muzej v letih 1897–1898 izkopal pod vodstvom Henryja Beauchamp Waltersa in nato Johna Winterja Crowfoota; najdbe so bile razdeljene med Britanski muzej in Ciprski muzej.[7] Sodobno naselbino je identificiral švedski arheolog Arne Furumark leta 1947, nekaj predhodnih izkopavanj pa je izvedel Oddelek za starine.[8] Del tega mesta je od leta 1970 dalje izkopavala švedska arheološka misija, ki jo je vodil profesor Paul Åström, in se je izkazalo za glavno urbano središče Cipra pozne bronaste dobe.[9]

Najnovejša izkopavanja v Hala Sultan Tekke, The New Swedish Cyprus Expedition, je izvedel profesor Peter M. Fischer z univerze v Göteborgu na Švedskem (2010-2012- ...; glej www.fischerarchaeology.se). Rezultati izkopavanj so vsako leto objavljeni v reviji Opuscula. Letnik švedskih inštitutov v Atenah in Rimu. Leta 2018 je Fischer na mestu odkril več grobnic, ki jih natančno raziskujejo. Grobnice so iz let 1500 in 1350 pred našim štetjem in so vsebovale artefakte iz bronaste dobe, ki kažejo na obsežno trgovino z blagom, ki je obstajala v tistem času.[10]

Radarske raziskave (2010-2012) so pokazale, da je bilo mesto eno največjih v pozni bronasti dobi (približno 1600-1100 pr. n. št.), morda veliko kar 50 ha.[11] Druga arheološka preiskava, ki jo je izvedel Oddelek za starine pod žensko četrtjo Hala Sultan Tekke, je razkrila stavbne ostanke iz poznega arhaičnega, klasičnega in helenističnega obdobja (6. – 1. stoletje pr. n. št.). Več najdb kaže, da je bilo mesto morda uporabljeno kot svetišče, vendar omejen obseg raziskav onemogoča dokončne zaključke o njegovi uporabi.

Osmansko cesarstvo

uredi

Večina poročil vzpostavlja povezavo med mestom in smrtjo Umm Haram med prvim arabskim osvajanjem Cipra pod kalifom Muavijo med letoma 647 in 649, kar so kasneje zasledovali v celotnem obdobju Omajadov in Abasidov. Po teh poročilih je Umm Haram, ki je bila zelo stara, padla s svoje mule in umrla med obleganjem Larnake. Kasneje so jo pokopali tam, kjer je umrla. Po šiitskem prepričanju je njen grob na pokopališču Jannatul Baqi v Medini v Saudovi Arabiji.[12]

Med osmansko upravo nad Ciprom so okoli grobnice postopoma zgradili kompleks mošeje. Grobnico je v 18. stoletju odkril derviš šejk Hasan, ki je tu tudi zgradil prvo stavbo. Derviš Hasan je uspel prepričati upravne in verske oblasti o sveti naravi mesta in z dovoljenjem, ki ga je prejel, je okoli grobnice leta 1760 zgradil svetišče in ga dal okrasiti. Lesene ograje okoli grobnice bi zgradil osmanski guverner na Cipru iz 19. stoletja, Seyyid Elhac Mehmed Agha, ki jih je njegov naslednik Acem Ali Agha zamenjal z bronastimi ograjami in dvojimi vrati.

V drugem poročilu je Giovanni Mariti, ki je obiskal Ciper med letoma 1760–1767, zapisal, da je svetišče zgradil ciprski guverner, ki ga imenuje Ali Agha. Po Maritiju so do leta 1760 kot gradbeni material uporabljali kamenje stoječe cerkve v bližnji porušeni vasi.[13] V drugem viru je omenjeno, da je gradnjo mošeje začel ciprski guverner Seyyid Mehmed Emin Efendi v klasičnem otomanskem slogu in je bila dokončana novembra 1817.

Pomožna poslopja so bila popravljena leta 2004, trenutno pa poteka obnova mošeje in minareta. Obe pobudi sta bili izvedeni s podporo Programa za razvoj dveh skupnosti, ki ga financirata USAID in UNDP, izvaja pa ga UNOPS.[14]

Lega

uredi
 

Nad vhodnimi vrati v vrt Tekke je osmanski napis z datumom 4. marec 1813. Monogram sultana Mahmuda II. je prikazan na obeh straneh napisa in se glasi: »Hala Sultan Tekke je zgradil božji ljubljeni veliki guverner osmanskega Cipra«. Sam vrt je zasnoval paša in je postal znan kot »Pašin vrt«. Kompleks stavb ob tekiji je bil znan kot »Gülşen-Feyz« (rožni vrt izobilja ali razsvetljenja). Severno (levo) od vhoda je bilo nekoč moško gostišče. Na desni strani vhoda je bilo še eno gostišče, od katerega je bil en blok rezerviran za moške (Selamlik), drugi pa za ženske (Haremlik). Običaj je bil, da so obiskovalci prisegli, da bodo služili Hala Sultan Tekke, če so bile njihove želje uresničene. Kupolasta mošeja je kvadratne oblike z balkonom in je zgrajena iz rumenih kamnitih blokov. Minaret je bil popravljen leta 1959.

Grobnica Umm Haram je za mošejsko steno kible (v smeri proti Meki). Tukaj najdemo nadaljnji napis iz leta 1760. Poleg nje so še štiri grobnice, od katerih sta dve grobnici nekdanjih šejkov. Druga pomembna grobnica je dvonivojski marmorni sarkofag z datumom 12. julij 1929. Grobnica pripada Adile Hüseyin Ali, ki je bila turška žena Huseina bin Alija, šarifa iz Meke iz Hašemitske hiše, sam vnuk osmanski veliki vezir Koca Mustafa Reşid paša in Mohamedov potomec. Na vzhodnem vogalu mošeje in tekije je pokopališče, ki so ga okoli leta 1899 zaprli za pokope. Tu so pokopani številni nekdanji turški upravitelji.

Nasproti mošeje je osmerokotni vodnjak, ki ga je okoli leta 1796-1797 zgradil takratni guverner Cipra Silahtar Kaptanbaşı Mustafa aga. Podatek o gradnji je zapisan na marmornem napisu na vodnjaku. Na drugem napisu iz leta 1895, ki so ga nedavno odkrili na tekijskem vrtu, piše, da je bila infrastruktura za dovod vode zgrajena po navodilih sultana Abdul Hamida II.

Pomen

uredi

Čeprav je bila mošeja priznana kot sveti kraj za ciprske turške muslimane,[15] so jo sodobni viri opisali kot mošejo, ki jo častijo vsi muslimani.[16] V oceni okoljskih in kulturnih dobrin Cipra je profesor George E. Bowen, višji Fulbrightov štipendist na Univerzi v Tennesseeju, opisal Hala Sultan Tekke kot tretje najsvetejše mesto za muslimane na svetu.[17] To stališče so ponovili tudi drugi viri, vključno z Razvojnim programom Združenih narodov na Cipru [18] in Oddelkom za starine ciprske uprave.[19] Drugi opisujejo mesto kot četrto najpomembnejše mesto v islamskem svetu, za Meko, Medino in Jeruzalemom. Ker je mesto v grškem nemuslimanskem delu razdeljenega otoka, so romarski obiski mesta redki.[20]

Poleg posegov na cesarski ravni in visokih upraviteljev za vzdrževanje in razvoj kompleksa so v času Osmanskega cesarstva ladje pod osmansko zastavo obesile svoje zastave na pol jambora, ko so bile ob obali Larnake in pozdravljale Hala Sultan s topovskimi streli.[21]

Galerija

uredi
  •  
    Hala Sultan Tekke z Larnaškim slanim jezerom v ospredju
  •  
    Zračna fotografija Larnaškega slanega jezera (pozimi) s Hala Sultan Tekke
  •  
    Hala Sultan Tekke.
  •  
    Notranjost Hala Sultan Tekke

Sklici

uredi
  1. ↑ Guide on Hala Sultan Tekke by famous explorer Hussain in 2020
  2. ↑ »Hala Sultan Tekke«. Department of Antiquities.
  3. ↑ Women companions of Prophet Umm Haram: Traveling by sea for jihad
  4. ↑ Umm Haram bint Milhan
  5. ↑ »Umm Haram Bint-i Mihan's Shrine, Larnaca, Cyprus«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. decembra 2020. Pridobljeno 30. oktobra 2020.
  6. ↑ New Swedish Cyprus Expedition 2010
  7. ↑ Åström, Paul, Bailey, Donald M. and Karageorghis, Vassos 1976. Hala Sultan Tekke 1. Excavations 1897-1971. Studies in Mediterranean Archaeology 45: 1. Göteborg: P. Åström; 'Hala Sultan Tekke' in Ancient Cyprus in the British Museum (see external link)
  8. ↑ Arne Furumark 1950, 'The settlement at Ialysos and Aegean history', Opuscula Archaeologica VI, 150-271, see pp. 267-268 and note 1.
  9. ↑ Results published as: Åström, P. et al. 1976-2007, Hala Sultan Tekke 1-12. Studies in Mediterranean Archaeology 45: 1-12. Göteborg, &c: P. Åström.
  10. ↑ Kindy, David, Egyptian Jewelry, Mesopotamian Seal Found in Cyprus Offer Clues to Bronze Age Trade Networks, Smithsonian, December 6, 2021
  11. ↑ »The New Swedish Cyprus Expedition 2010«. Editorial Committee of the Swedish Institutes at Athens and Rome (v britanski angleščini). 2. december 2011. doi:10.30549/opathrom-04-04. Pridobljeno 19. januarja 2021.
  12. ↑ »Saudi Arabia«. al-islam.org. Pridobljeno 27. maja 2009.
  13. ↑ Mariti, Giovanni (1792): Travels Through Cyprus, Syria, and Palestine; with a General History of the Levant. Translated from the Italian Printed for P. Byrne, Item notes: v. 1
  14. ↑ »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. februarja 2022. Pridobljeno 27. decembra 2022.
  15. ↑ Boyle, Kevin; Juliet Sheen (Oktober 1997). »Cyprus«. Freedom of religion and belief: a world report. London: Routledge. str. 286–293. ISBN 0-415-15977-6. LCCN 97224015. The tomb is said to be revered by Turkish Cypriots as the 'third holiest site in Islam'
  16. ↑ Purcell, Hugh Dominic (1969). Cyprus. Praeger. str. 367. ISBN 9780510389512. At the end of 1965, the National Guard had taken over the shrine of Hala Sultan Tekke, a place of small strategic importance. From May 1966 they prevented all Moslem access to it, so that Mehmet Dana, Mufti of Cyprus, could exploit the misuse of one of the holiest places in the world of Islam.
  17. ↑ Bowen, George E. (3. april 2001). »Assessing the Isle of Cyprus«. Patrick S. O'Brien on the University of Tennessee server. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. aprila 2006. Pridobljeno 12. novembra 2006. Three historic churches and monasteries are within the city. Just outside the city is the location of the Hala Sultan Tekke Mosque, the third holiest place for Muslims in the world.
  18. ↑ »Hala Sultan Tekke: Where East Meets West«. Issue 1. United Nations Development Programme. Spring 2006. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. septembra 2007. Pridobljeno 12. novembra 2006. Islam's third sacred holy site after the Ka'ba and the Prophet Mohammad's grave in Mecca, and among the greatest cultural heritage monuments of the world, Hala Sultan Tekke, or Umm Haram, has long been the destination of Muslim pilgrims from Cyprus and the Middle East.
  19. ↑ »Monuments: Hala Sultan Tekke«. Republic of Cyprus, Ministry of Communications and Works; Department of Antiquities. 2005. Pridobljeno 6. marca 2006. The Muslim mosque of Hala Sultan is located in the center of a spectacular garden at the west bank of the Salt Lake, about 6 km southwest of Larnaca. It is the main Muslim pilgrimage site of Cyprus and the third most important holy place of Islam.
  20. ↑ Worpole, Ken; Larraine Worpole (2003). Last Landscapes. Reaktion Books. str. 42. ISBN 1-86189-161-X.
  21. ↑ Charalambous, Charlie (20. december 2005). »Restored Mosque Brings Hope for Cyprus Ethnic Divide«. Arab News. Pridobljeno 13. septembra 2007.

Zunanje povezave

uredi
 
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Hala Sultan Tekke.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Hala_Sultan_Tekke&oldid=6359528«
  NODES
Note 2