Jam Zapoljski sporazum
Jam Zapoljski sporazum ali Jam Zapoljski mir sta 15. januarja 1582 sklenili poljsko-litovska Republika obeh narodov in Carska Rusija. BIl je eden od sporazumov, s katerim se je končala livonska vojna.[1] Sklenjen je bil po uspešni kampanji Štefana Báthoryja, ki se je končala z obleganjem Pskova.
 Jam Zapoljski sporazum; z oranžno barvo so označena ozemlja, ki jih je morala Rusija odstopiti poljsko-litovski Republiki obeh narodov | |
| Vrsta pogodbe | mirovni sporazum |
|---|---|
| Datum podpisa | 15. januar 1582 |
| Lokacija | Jam Zapoljski, Rusko carstvo |
| Konec veljavnosti | 1592 |
| Podpisniki | Ivan IV. Grozni za  Carsko Rusijo Štefan Báthory za  Republiko obeh narodov |
Mir je bil sklenjen s pomočjo papeškega legata Antonija Possevina. V imenu Republike obeh narodov ga je podpisal poljski kralj in veliki litovski knez Štefan Báthory, v imenu Carske Rusije pa car Ivan IV. Grozni. S sporazumom je bilo sklenjeno desetletno premirje.
Sporazum je določal, da Rusija umakne svoje zahteve, povezane z Livonijo in Polockom. Batory je Rusiji vrnil ozemlje, ki ga je okupirala njegova vojska, prekinil obleganje Pskova in zapustil mesto Velikije Luki. Leta 1600 so na pogajanjih med diplomatsko delegacijo, ki jo je vodil Lev Sapieha, in carjem Borisom Godunovom sporazum podaljšali za dvajset let. Mir je prekinil poljski napad na Rusijo leta 1605.
Eden od glavnih poljskih pogajalcev je bil diplomat in državnik Krištof Warszewicki.[2]
Sklica
uredi- ↑ Baliulis, Algirdas. Lietuvos Didžiosios Kunigaikštystės ir Maskvos valstybės diplomatiniai santykiai XVI a. pabaigoje (PDF). Vilnius: Lietuvos istorijos institutas.
- ↑ Ferring Robert L. (1960). "Christopher Varsevicius: Polish Renessance Diplomat, Statesman, and Political Writer". The Polish Review. 5(2): 98–109. ISSN 0032-2970.