Kalijev jodid

Kalijev jodid
Imena
	IUPAC ime Kalijev jodid
	Druga imena Potassium iodide
Identifikatorji
Številka CAS	7681-11-0;
ECHA InfoCard	100.028.782
PubChem CID	4875;
RTECS število	TT2975000;
CompTox Dashboard (EPA)	DTXSID7034836 ;
Lastnosti
Kemijska formula	KI
Molska masa	166.0028 g/mol
Videz	Beli kristali
Gostota	3.123 g/cm3
Tališče	681 °C (1.258 °F; 954 K)
Vrelišče	1.330 °C (2.430 °F; 1.600 K)
Topnost v vodi	128 g/100 ml (6 °C) ; 140 g/100 mL (20 °C)
Topnost	2 g/100 mL (etanol) ; topen v acetonu ; slabo topen v etru, amoniaku
Nevarnosti
NFPA 704 (diamant ognja)	1 1 0
Sorodne snovi
Drugi anioni	Kalijev fluorid ; kalijev klorid ; Kalijev bromid
Drugi kationi	Litijev jodid ; Natrijev jodid ; rubidij jodid ; Cezijev jodid
	Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa).
	Sklici infopolja

Kalijev jodid je anorganska spojina s formulo KI. Ta bela sol je gospodarsko najbolj pomembna jodidna spojina. Spojina je manj higroskopska od natrijevega jodida, kar olajša delo z njo. Stari in nečisti vzorci so rumene barve zaradi oksidacije jodida na jod.

Kalijev jodid se uporablja v zdravilnih tabletah, običajno vsebuje 130 mg KI in 100 mg joda, kot jodid.

Lastnosti

Kalijev jodid je kristalična snov bele barve, rahlo maščobnega vonja. Je topen v vodi. Njegovo vrelišče znaša 1330ºC, tališče pa 680-686ºC.

Kalijev jodid je ionske sestave, K +-I. To so kristali v strukturi natrijevega klorida. Pridobiva se z industrijsko obdelavo KOH z jodom.

Uporablja se v kemičnih procesih tako organske kot anorganske kemije. Kemikalija oziroma snov ni razvrščena kot nevarna po EC kriterijih in ni kvalificirana kot nevarna za človeka in okolje.

Pri ljudeh, ki so občutljivi na jod lahko povzroči preobčutljivost. Prah snovi lahko tvori z zrakom eksplozivno zmes. V stiku z očmi lahko povzroči draženje izraženo kot rdečica in bolečino.

Kalijev jodid je obstojen, če ga hranimo v ustreznih razmerah. Nevarno ga je izpostavljati visokim temperaturam. Združljiv ni z nobenim od oksidantov, močno pa reagira z alkalnimi kovinami, bromom, fluorperkloratom in klortrifluoridom, ob katerih nastane nevarnost ognja in eksplozije.

Ob stiku z očmi rahlo draži.

Glej tudi

Ta članek o kemiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.