Kanadski bober
Kanadski bober (znanstveno ime Castor canadensis) je vrsta bobrov, ki je naravno razširjena po Severni Ameriki, kasneje pa so jo naselili tudi v Skandinavijo in Patagonijo.
Kanadski bober | ||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Kanadski bober (Castor canadensis)
| ||||||||||||||
Ohranitveno stanje taksona | ||||||||||||||
Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
| ||||||||||||||
Castor canadensis | ||||||||||||||
Razširjenost (temno zelena – naravna, svetlo zelena – vnešena)
| ||||||||||||||
Podvrste | ||||||||||||||
List
|
Opis
urediOdrasel kanadski bober tehta med 11 in 32 kg, običajno pa znaša teža odrasle živali okoli 20 kg. Telesna dolžina (brez repa) znaša med 74 in 90 cm, rep pa je dolg med 20 in 35 cm. Zelo stari osebki lahko tehtajo celo do 50 kg, kar je mnogo več od največjega zabeleženega primerka evropskega bobra, ki je sicer v povprečju večji od severoameriške vrste.[27][28][29][30]
Podobno kot kapibara, je tudi bober delno vodna žival, kar se kaže tudi na njegovem telesnem ustroju. Ima velik, ploščat, veslu podoben rep in velike zadnje šape s plavalno kožico med prsti. Prednje šape so manjše in med prsti nimajo plavalne kožice, imajo pa velike kremplje, namenjene kopanju. Oči so zaščitene z žmurko, ki omogoča bobru gledanje pod vodo. Ušesa in nos se med potapljanjem zaprejo. Pod kožo ima bober debelo plast maščobe, ki ga ščiti pred mrazom. Rep živali je idealno oblikovan za plavanje, poleg tega pa z udarjanjem po vodni gladini bober tudi sproži preplah ob nevarnosti. V njem bober shranjuje tudi tolščo, ki mu služi v zimskih mesecih, ko je hrane malo.
Kožuh je sestavljen iz grobe vrhnje dlake in puhaste podlanke. Pojavljajo se rezlične barvne različice kanadskega bobra, prevladuje pa temno rjava dlaka. V bližini genitalij imajo bobri posebne žleze, iz katerih izločajo oljnato tekočino, s katero si mažejo kožuh, da postane vodoodporen.
Biologija
urediKanadski bober je aktiven pretežno ponoči. Gre za izjemnega plavalca, ki lahko pod vodo zdrži do 15 minut. Najbolj ogrožen je na kopnem, kjer je najmanj okreten, zaradi česar se tudi sicer največ zadržuje v vodi.[31].
Domovanje si kanadski bober gradi iz palic, blata in kamenja, ki ga nagrmadi ob bregovih rek in potokov.[32] ta domovanja, v katerih se zadržuje več družin se lahko dotikajo bregov, v katere bobri izkopljejo tudi rove za brloge, lahko pa se povsem obkrožena z vodo. Pogosto z grmadenjem vejevja povsem zajezijo vodotoke, s čimer ustvarjajo obsežna umetna jezera, ki jim nudijo dodatno zavetje. Pred zimo bobri pogosto vejevje oblečejo z blatom, ki pozimi zmrzne in dodatno utrdi konstrukcijo, na vrhu pa pustijo odprtino za kroženje zraka. V notranjosti bobri nagrmadijo sveže veje. Velik del prehrane bobrov namreč temelji na poganjkih, listih in lubju.[33]
Največji naravni sovražnik kanadskega bobra je rosomah, v preteklosti pa so, zaradi priljubljenega krzna, ljudje kanadskega bobra skoraj povsem iztrebili.
Razlike med evropskim in kanadskim bobrom
urediKljub temu, da sta si vrsti na prvi pogled podobni, pa nista genetsko kompatibilni. Kanadski bober ima namreč 40 kromosomov, evropski bober (Castor fiber) pa 48. Doslej so znanstveniki poskušali vrsti med seboj križati že več kot 27-krat. Le v enem križanju med samcem kanadskega bobra in samico evropskega bobra je samica povrgla mrtvega mladiča. Zaradi razlik med vrstama tako ne gre pričakovati pojava križancev v okolju, kjer se vrsti srečujeta.[34]
Kanadski bober je nekoliko manjši od evropskega. Ima nekoliko manjšo in bolj okroglo glavo, krajši in širši smrček ter gostejšo, daljšo in bolj temno podlanko. Poleg tega ima kanadska vrsta širši in bolj ovalno oblikovan rep in daljše golenice, zaradi česar se po kopnem giblje bolje od evropskega bobra. Nosne kosti so pri kanadskem bobru krajše in so najširše na sredini, medtem ko so pri evropski vrsti najširše na koncu. Nosnice so pri kanadskem bobru kvadratne, evropski bober pa ima trikotne nosne odprtine. Podobno je z zatilnično odprtino, ki je pri kanadskem bobru trikotno oblikovana, pri evropski vrsti pa je ovalne oblike. Razlika med vrstama se kaže tudi v velikosti analnih žlez, ki so pri severnoameriški vrsti manjše. Razlika med vrstama se kaže tudi v vrhnji dlaki kožuha. Dlaka kanadskega bobra ima manjše votle dele kot je to značilni za evropsko vrsto, razlika pa je tudi v barvi kožuha. Okoli 50 % severnoameriške populacije ima kožuh bledo rjave barve, okoli 25 % populacije je rdečkasto rdeče barve, okoli 20 % osebkov je rjavih, okoli 6 % kanadskih bobrov pa je črnikaste barve. Evropski bobri so v okoli 66 % bledo rjave ali okraste barve, okoli 20 % je rdečkastorjavih osebkov, okoli 8 % je rjavih in okoli 2 % črnikastih.[34]
Reference
uredi- ↑ Cassola, F. (2016). »Castor canadensis«. IUCN Red List of Threatened Species. IUCN. 2016: e.T4003A22187946. doi:10.2305/IUCN.UK.2016-3.RLTS.T4003A22187946.en. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. aprila 2019. Pridobljeno 19. maja 2018.
- ↑ 2,0 2,1 Kuhl, Heinrich (1820). »Castor Canadensis«. Beiträge zur Zoologie und vergleichenden Anatomie. Frankfurt: Verlag der Hermannschen Buchhandlung. str. 64–65.
- ↑ 3,0 3,1 Bailey, Vernon; Doutt, J. Kenneth (1942). »Two New Beavers from Labrador and New Brunswick«. Journal of Mammalogy. 23 (1): 86–88. doi:10.2307/1374859. JSTOR 1374859.
- ↑ Nelson, E. W. (1927). »Description of a New Subspecies of Beaver«. Proceedings of the Biological Society of Washington. 40: 125–126.
- ↑ 5,0 5,1 Taylor, Walter P. (1916). »The Status of the Beavers of Western North America, with a Consideration of the Factors in their Speciation«. University of California Publications in Zoology. 12 (15): 413–495.
- ↑ Allen, Glover M. (1942). »Newfoundland Beaver«. Extinct and Vanishing Mammals of the Western Hemisphere, with the Marine Species of All the Oceans. American Committee for International Wild Life Protection. str. 62–63.
- ↑ 7,0 7,1 Rhoads, Samuel N. (1898). »Contributions to a Revision of the North American Beavers, Otters and Fishers«. Transactions of the American Philosophical Society. New Ser. 19 (3): 417–439. doi:10.2307/1005498. hdl:2027/hvd.32044107349482. JSTOR 1005498.
- ↑ Warren, Edward R.; Hall, E. Raymond (1939). »A New Subspecies of Beaver from Colorado«. Journal of Mammalogy. 20 (3): 358–362. doi:10.2307/1374265. JSTOR 1374265.
- ↑ 9,0 9,1 9,2 Durrant, Stephen D.; Crane, Harold (1948). »Three New Beavers from Utah«. University of Kansas Publications, Museum of Natural History. 1 (20): 407–417.
- ↑ Mearns, Edgar A. (1898). »Preliminary Diagnoses of New Mammals of the Genera Sciurus, Castor, Neotoma, and Sigmodon, from the Mexican Border of the United States«. Proceedings of the United States National Museum. 20 (1132): 502–503. doi:10.5479/si.00963801.1132.501.
- ↑ Jewett, S. G.; Hall, E. R. (1940). »A New Race of Beaver from Oregon«. Journal of Mammalogy. 21 (1): 87–89. doi:10.2307/1374665. JSTOR 1374665.
- ↑ Gray, J. E. (1869). »On the White-toothed American Beaver«. The Annals and Magazine of Natural History. 4th Ser. 4 (22): 293. doi:10.1080/00222936908696055.
- ↑ 13,0 13,1 Bailey, Vernon (1913). »Two New Subspecies of North American Beavers«. Proceedings of the Biological Society of Washington. 26: 191–194.
- ↑ Bailey, V. (1919). »A New Subspecies of Beaver from North Dakota«. Journal of Mammalogy. 1 (1): 31–32. doi:10.1093/jmammal/1.1.31. JSTOR 1373717.
- ↑ Heller, Edmund (1909). »The Mammals«. University of California Publications in Zoology. 5 (2, Birds and Mammals of the 1907 Alexander Expedition to Southeastern Alaska): 250–255.
- ↑ Goldman, E. A. (1932). »A New Beaver from Arizona«. Journal of Mammalogy. 13 (3): 266–267. doi:10.2307/1374004. JSTOR 1374004.
- ↑ Benson, Seth B. (1933). »A New Race of Beaver from British Columbia«. Journal of Mammalogy. 14 (4): 320–325. doi:10.2307/1373950. JSTOR 1373950.
- ↑ Taylor, Walter P. (1912). »The Beaver of West Central California«. University of California Publications in Zoology. 10 (7): 167–169.
- ↑ Grinnell, Joseph (1933). »Review of the Recent Mammal Fauna of California«. University of California Publications in Zoology. 40 (2): 166.
- ↑ Davis, William B. (1939). The Recent Mammals of Idaho. Caldwell, ID: Caxton. str. 273.
- ↑ Bailey, Vernon (1905). »Castor canadensis texensis subsp. nov. Texas Beaver«. Biological Survey of Texas. North American Fauna. Zv. 25. Washington: Government Printing Office. str. 122–125.
- ↑ Predloga:MSW3 Castoridae
- ↑ Warner, Richard E. and Hendrix, Kathleen M. (eds.) (1984). California Riparian Systems: Ecology, Conservation, and Productive Management University of California Press, p. 952. Dostopano 4. avgusta 2007.
- ↑ Browse Genus equals Castor by Scientific Name for All Museums Arhivirano June 14, 2007, na Wayback Machine.. Berkeley Natural History Museums. Dostopano 4. avgusta 2007.
- ↑ Tesky, Julie L. (1993) Wildlife Species: Castor canadensis Fire Effects Information System (Online), U.S. Department of Agriculture, Forest Service, Rocky Mountain Research Station, Fire Sciences Laboratory. Dostopano 4. avgusta 2007.
- ↑ Jenkins, Stephen H.; Busher, Peter E. (1979). »Castor canadensis«. Mammalian Species. 120 (120): 1–8. doi:10.2307/3503787. JSTOR 3503787.
- ↑ »Home Page, Alaska Department of Fish and Game«. Adfg.state.ak.us. Pridobljeno 16. marca 2013.
- ↑ The Beaver – Life Tracks Arhivirano 2013-07-28 na Wayback Machine.. Timberwolfinformation.org
- ↑ Burnie D and Wilson DE (Eds.), Animal: The Definitive Visual Guide to the World's Wildlife. DK Adult (2005), ISBN 0789477645
- ↑ Boyle, Steve and Owens, Stephanie (February 6, 2007) North American Beaver (Castor canadensis): A Technical Conservation Assessment. USDA Forest Service, Rocky Mountain Region
- ↑ »World Book«. www.worldbookonline.com. Pridobljeno 16. junija 2019.
- ↑ Mapes, Lynda V. (18. maj 2009). »Scientist discovers beavers building prime salmon habitat in Skagit Delta«. The Seattle Times. Pridobljeno 22. junija 2010.
- ↑ Gallant, D.; Bérubé, C.H.; Tremblay, E.; Vasseur, L. (2004). »An extensive study of the foraging ecology of beavers (Castor canadensis) in relation to habitat quality« (PDF). Canadian Journal of Zoology. 82 (6): 922–933. doi:10.1139/z04-067. Pridobljeno 4. maja 2010.
- ↑ 34,0 34,1 Kitchener, Andrew (2001). Beavers. str. 144. ISBN 978-1-873580-55-4.
Zunanje povezave
uredi- Leave It To Beavers, PBS video documentary online
- Ecology of the Beaver Arhivirano 2020-02-17 na Wayback Machine.
- "Worth a Dam" (beaver information and educational site)
- The Beaver A Keystone Species, a short video by Mike Foster
- Video Eager Beavers Take on Climate Change: Restoring Nature's Engineers in Utah by Grand Canyon Trust