Karakala
Karakala (latinsko Marcvs Avrelivs Severvs Antoninvs Avgvstvs) je bil rimski cesar, ki je vladal v letih 197-217, * 4. april 188, Lugdunum, Lugdunska Galija, † 8. april 217, Harran, Sirija.
| Karakala Caesar Marcvs Avrelivs Severvs Antoninvs Pivs Avgvstvs | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| 22. cesar Rimskega cesarstva | |||||
 | |||||
| Vladanje | • 198–211 s Severjem • 209 – 4. februar 211 s Severjem in Getom • februar - december 211 z Getom • december 211 – 8. april 217 sam | ||||
| Predhodnik | Septimij Sever | ||||
| Naslednik | Makrin | ||||
| Rojstvo | 4. april 188[1][2][3] Lugdunum[d], Lugdunska Galija | ||||
| Smrt | 8. april 217[1][2][3] (29 let) Haran[d], Rimsko cesarstvo | ||||
| Zakonec | Fulvija Plavtila | ||||
| |||||
| Vladarska rodbina | Severska dinastija | ||||
| Oče | Septimij Sever | ||||
| Mati | Julija Domna | ||||
Lucij Septimij Basijan je bil starejši sin Septimija Severja, ki je dobil naziv Karakala po njegovem najljubšem oblačilu, keltskem plašču s kapuco. V Rimu je dal zgraditi Karakalove terme, ki so obsegale kopalno in nakupovalno središče ter knjižnica in prostore za zborovanja. Poleg tega je s Constitutio Antoniniana podelil rimske državljanske pravice vsem svobodnim prebivalcem rimskega cesarstva. S kakšnim namenom je to storil, ni povsem znano. Edini zgodovinar tistega časa Kasij Dion, ki ni maral Karakale, je menil, da je hotel cesar s tem samo dobiti denar, kajti tako so nekateri davki, ki so jih prej morali plačevati samo Rimljani, sedaj zadevali vse prebivalce cesarstva.
Leto dni po smrti svorega očeta leta 211 je Karakala ubil svojega mlajšega brata Geta in dal ubiti številne pripadnike rimskega višjega sloja (tudi ženo Plavtilo). Ker ga je senat sovražil, je skušal pridobiti podporo pri meščanih - zgradil je terme in vsem prebivalcem podelil rimsko državljanstvo.
Na vzhodu je hotel iti po stopinjah Aleksandra Velikega, a je moral pred tem v Germaniji ustaviti vpade Alemanov, kar mu je z velikimi denarnimi zneski tudi uspelo. Tako Rim prvič v zgodovini od germanskega plemena ni dobil tributa, ampak ga je plačal, da pleme ni več napadalo.
Potem je šel Karakala proti vzhodu v vojno proti Partom. Prodrl je globoko na njihovo ozemlje, nato pa je 8. aprila 217 v mestu Kare (danes Harran) postal žrtev prefekta garde Marka Opelija Makrina.
Sklici
uredi- ↑ 1,0 1,1 Любкер Ф. Caracalla // Реальный словарь классических древностей по Любкеру — Sankt Peterburg.: Общество классической филологии и педагогики, 1885. — С. 247-248.
- ↑ 2,0 2,1 Kolb F. P. Encyclopædia Britannica
- ↑ 3,0 3,1 Diccionario biográfico español — Real Academia de la Historia, 2011.
Viri
uredi
- Sven Rausch, Rimska antika, prevedla Petra Finžgar, Kranj: Narava, 2011. - Zbirka 50 znamenitih