Kislo zelje
Kíslo zélje je jed, ki nastane s fermentacijo zelja s pomočjo različnih mlečnokislinskih bakterij, med katerimi so najbolj pogoste Leuconostoc, Lactobacillus in Pediococcus.[1][2] Fermentacija naravnih sladkorjev v listih zelja s pomočjo teh bakterij daje kislemu zelju značilen vonj in okus.[3][4] Kislo zelje predstavlja pomemben vir vitaminov in mineralov v človekovi prehrani po celem svetu in je sestavina mnogih narodnih jedi. Zaradi visoke vsebnosti kislin je primerno tudi za dolgotrajnejše shranjevanje, zaradi česar je bilo v preteklosti kislo zelje pomemben del kmečke prehrane v zimskem času.
| Kislo zelje (s tekočino) Hranilna vrednost na 100 g | ||||||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Energija: 20 kcal 80 kJ | ||||||||||||||||||||
| ||||||||||||||||||||
| Odstotki so podani glede na ameriška priporočila za odrasle. Vir: USDA Nutrient database | ||||||||||||||||||||
Sklici
uredi- ↑ Farnworth, Edward R. (2003). Handbook of Fermented Functional Foods. CRC. ISBN 0-8493-1372-4.
- ↑ »Fermented Fruits and Vegetables - A Global SO Perspective«. United Nations FAO. 1998. Pridobljeno 10. junija 2007.
- ↑ Gil Marks. Encyclopedia of Jewish Food. str. 1052.
- ↑ Joseph Mercola, Brian Vaszily, Kendra Pearsall, Nancy Lee Bentley. Dr. Mercola's Total Health Cookbook & Program. str. 227.
- ↑ »Nutrition Facts«. Pridobljeno 11. junija 2015.
Zunanje povezave
uredi
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Kislo zelje.