Kmerščina
Kmerščina (ខ្មែរ, izgovorjava [kʰmae]) je avstroazijski jeziki,[1] ki ga govorijo Kmeri ter tudi uradni in državni jezik Kambodže. Na kmerščino sta preko hinduizma in budizma močno vplivala sanskrt in pali, zlasti v kraljevskih in verskih registrih. Je tudi najstarejši zapisani in najzgodnejši pisni jezik kmerske družine,[2] starejši od monščine in vietnamščine, saj je bila stara kmerščina jezik cesarstev Čenla, Angkor in domnevno tudi njihove zgodnejše predhodnice, države Funan.
| Kmerščina | |
|---|---|
| Kamboščina | |
| ភាសាខ្មែរ
/ ខេមរភាសា Phéasa Khmêr / Khémôrôphéasa | |
 Phéasa Khmêr ("Kmerščina") v kmerski pisavi | |
| Izgovarjava | [pʰiəsaː kʰmae] [kʰeːmarapʰiəsaː] |
| Materni jezik | |
| Etničnost | Kmeri |
| Govori | materinščina: 17.000.000 milijona (2019)e27 drugi jezik: 1.000.000 milijon (ni datirano) |
avstroazijatski
| |
Zgodnejše oblike | |
| Pisava | |
| Uradni status | |
Uradni jezik |  Kambodža |
Priznani manjšinski jezik | |
| Jezikovne oznake | |
| ISO 639-1 | km |
| ISO 639-2 | khm osrednja kmerščina |
| ISO 639-3 | Oba: khm – Khmer kxm – severna kmerščina |
| Glottolog | khme1253 Khmericcent1989 osrednja kmerščina |
| Linguasphere | 46-FBA-a |
 Kmerščina | |
Velika večina kmerskih govorcev govori srednjo kmerščino, narečje Osrednje ravnice, kjer živi največ Kmerov. V odročnih predelih Kambodže obstajajo regionalni dialekti, ki pa veljajo za različice osrednjega kmerskega narečja. Dve izjemi sta govor glavnega mesta Phnom Penh in govor Kmerov Khe v provinci Stung Treng, ki se dovolj razlikujeta od osrednjega kmerskega govora, da ju štejemo za ločeni narečji kmerščine.[3][4][5]
Zunaj Kambodže obstajajo še tri različna narečja, ki jih etnični Kmeri govorijo na območjih, nekdanjega kmerskega imperija. Severno kmerščino govori več kot milijon Kmerov v južnih regijah severovzhodne Tajske, nekateri jezikoslovci pa ga obravnavajo kot ločen jezik.[6][7] Kmer Krom ali južna kmerščina je prvi jezik Kmerov v Vietnamu, medtem ko Kmeri, ki živijo v odročnih Cardamomskem gorovju govorijo zelo konservativno narečje z značilnostimi srednje kmerščine.[8]
Kmerščina je predvsem analitični in izolacijski jezik, saj ne pozna pregibanja in končnic, za označevanje slovničnih razmerij pa se uporabljajo pomožne besede.[9] Splošni besedni red je osebek-povedek-predmet, prislovna določila pa sledijo besedi, ki jo modificirajo. Vrstni pridevniki se v primeru štetja pojavljajo za številkami, čeprav ne vedno tako dosledno kot v npr. kitajščini. V govorjeni kmerščini je pogosta skladnja tema-komentar, pri čemer družbeni odnosi med sogovorniki določajo ustrezno besedišče.[10]
Kmerščina v nasprotju s sosednjimi jeziki, kot so burmanščina, tajščina, laoščina in vietnamščina, ni tonski jezik. Besede se naglašujejo na zadnjem zlogu,[11] zato veliko besed ustreza tipičnemu mon-kmerskemu vzorcu naglašenega zloga, pred katerim je manjši zlog. Jezik se zapisuje v kmerski pisavi abugidi, ki vsaj od 7. stoletja izhaja iz pisave brahmi prek južnoindijske pisave palava.[12] Oblika in uporaba pisave sta se skozi stoletja razvijali; med sodobne značilnosti spadajo tudi indeksirani soglasniki, ki se uporabljajo za pisanje grozdov, in delitev soglasnikov na dve skupini z različnimi pripadajočimi samoglasniki.
Sklici
uredi- ↑ Diffloth, Gerard & Zide, Norman. Austroasiatic Languages Arhivirano 2012-04-25 na Wayback Machine..
- ↑ David A. Smyth, Judith Margaret Jacob (1993). Cambodian Linguistics, Literature and History: Collected Articles. Routledge (UK). ISBN 978-0-7286-0218-2.
- ↑ Sidwell, Paul (2006). »Khmer/Cambodian«. Mon-Khmer.com. Australian National University. Arhivirano iz prvotnega spletišča (lecture) dne 19. januarja 2011. Pridobljeno 6. februarja 2016.
- ↑ Nancy Joan Smith-Hefner (1999). Khmer American: Identity and Moral Education in a Diasporic Community. University of California. ISBN 978-0-520-21349-4.
- ↑ Wayland, Ratree; Jongman, Allard (2003). »Acoustic correlates of breathy and clear vowels: the case of Khmer« (PDF). Journal of Phonetics. 31 (2): 181–201. doi:10.1016/s0095-4470(02)00086-4. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 9. oktobra 2022. Pridobljeno 6. februarja 2016.
- ↑ Thomas, David (1990). »On the 'language' status of Northern Khmer«. JLC. 9 (1): 98–106.
- ↑ Phonetic variation of final trill and final palatals in Khmer dialects of Thailand Suwilai, Premsrirat; Mahidol University; Mon-Khmer Studies 24:1–26; pg 1
- ↑ Ferlus, Michel (1992). »Essai de phonétique historique du khmer (du milieu du premier millénaire de notre ère à l'époque actuelle)«. Mon–Khmer Studies. 2 (6): 7–28.
- ↑ David A. Smyth (1995). Colloquial Cambodian: A Complete Language Course. Routledge (UK). ISBN 978-0-415-10006-9.
- ↑ Huffman, Franklin. 1967. An outline of Cambodian Grammar. PhD thesis, Cornell University.
- ↑ Schiller, Eric (1994). »Khmer Nominalizing and Causitivizing Infixes« (PDF). University of Chicago. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 9. oktobra 2022. Pridobljeno 4. decembra 2008.
- ↑ »Khmer Alphabet at Omniglot.com«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. februarja 2012. Pridobljeno 13. februarja 2007.