Kosmata mlečnica

Kosmata mlečnica
Znanstvena klasifikacija
Domena:	Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo:	Fungi (glive)
Oddelek:	Basidiomycota (prostotrosnice)
Razred:	Agaricomycetes (listarice)
Red:	Russulales (golobičarji)
Družina:	Russulaceae (golobičarke)
Rod:	Lactarius (mlečnice in sirovke)
Vrsta:	L. torminosus
Dvočlensko ime
	Lactarius torminosus; (Schaeff.) Gray (1821)
Sinonimi
	Agaricus torminosus Schaeff. (1774); Galorrheus torminosus (Schaeff.) P.Kumm. (1871); Lactifluus torminosus (Schaeff.) Kuntze (1891); Agaricus intermedius sensu Krombholz (1887); Lactarius intermedius sensu Krombholz (1887); Agaricus cilicioides Fr. (1821); Lactarius cilicioides (Fr.) Fr. (1838); Galorrheus cilicioides (Fr.) P. Kumm. (1871); Lactarius torminosus var. cilicioides (Fr.) Quél. (1886); Lactifluus cilicioides (Fr.) Kuntze (1891); Lactarius torminosus subsp. cilicioides (Fr.) Konrad & Maubl. (1935); Lactarius intermedius Krombh. ex Berk. & Broome (1881); Lactarius cilicioides var. albus Peck (1885); Lactarius cilicioides subsp. intermedius Krombh. ex Sacc. (1887); Lactifluus intermedius Krombh. ex Kuntze (1891); Lactarius citriolens var. intermedius (Krombh. ex Kuntze) Krieglst. (1999); Lactarius torminosus f. albida Killerm. (1933); Lactarius torminosus var. gracillimus J.E. Lange (1938); Lactarius torminosus var. gracillimus J.E. Lange (1940); Lactarius torminosus var. typicus Kühner & Romagn. (1953); Lactarius torminosus var. sublateritius Kühner & Romagn. (1954); Lactarius nordmanensis A.H. Sm. (1960); Lactarius torminosus var. nordmanensis (A.H. Sm.) Hesler & A.H. Sm. (1979);

Kosmata mlečnica (znanstveno ime Lactarius torminosus) je gliva iz rodu mlečnic (Lactarius).

Značilnosti

Klobuk meri 5-15 cm v premeru in je sprva izbočen z močno podvitim robom, pozneje pa postane sploščen in v sredini vdrt. Vsa površina je poraščena z rožnato oranžnimi dlačicami, ki visijo tudi z roba klobuka. Po zgornji strani klobuka se pojavljajo raznobarvni koncentrični kolobarji, ki pa niso vedno enako izraziti. Na prerezanih mestih izloča ta goba bel mleček, ki je ostrega pekočega okusa.

Lističi na spodnji strani klobuka so rožnato rumenkasti, tanki in gosti. Sprva so priraščeni k betu, pri starejših gobah pa poraščeni po betu.

Bet je visok od 2 do 6 cm in ima premer od 0,8 - 2 cm. Sprva je rožnato rumen, pozneje rjavkast, na površini pa ima nepravilne jamice enake barve. Sprva je poln, pozneje pa postane votel.

Meso je belkasto ali rožnato, krhko ter debelo in ima prijeten saden vonj.^[1]

Razširjenost in življenjski prostor

V Evropi (najdemo jo tudi v Sloveniji) kosmata mlečnica raste na peščenih tleh, ob poteh v svetlih listnatih gozdovih, najpogosteje v brezovih, pogosto v čarovniških krogih. V Severni Ameriki je pogosta tudi v topolovih gozdovih^[2].

Mikroskopske značilnosti

Trosni odtis je svetlo rožnato rumen. Trosi so elipsasti z ornamenti sestavljenimi iz bradavic in grebenov povezanih v mrežo in visokimi do 0,8μm. Trosi merijo 7,5–9,4 x 5,9–7,2 μm.^[3]

Podobne vrste

barjanska mlečnica (Lactarius pubescens) ima kosmat klobuk a je svetlejše skoraj bele barve ter ima bel trosni prah
lešnikasta mlečnica (Lactarius mairei) ima ravno tako komat klobuk, a ne tako izrazito kolobarjast
mekinasta mlečnica (Lactarius helvus) ima luskast klobuk in ne volnat oziroma vlaknat
užitna sirovka (Lactarius deliciosus) ima kolobarje na klobuku, a ni kosmata in ima oranžen mleček

Uporabnost

Surova je ta gobja vrsta strupena, tudi kuhana pa povzroča bruhanje in drisko. Kljub temu jo na Finskem, v Rusiji in nekaterih drugih državah Severne Evrope jedo, vendar jo pred uporabo več dni namakajo v vodi in prekuhavajo. Eden od načinov priprave je tudi siliranje (fermentiranje z mlečno kislino). Na Norveškem jo pražijo in mleto dodajajo v kavo^[2].

Galerija slik

ilustracija
klobuk
rob klobuka, lističi in bet

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Kosmata mlečnica

Sklici

↑ Roger Phillips (2006). Mushrooms. Pan MacMillan. ISBN 0-330-44237-6.
↑ ^2,0 ^2,1 Arora, David (1986). Mushrooms Demystified: a Comprehensive Guide to the Fleshy Fungi (2 izd.). Berkeley, Kalifornija: Ten Speed Press. COBISS 401574. ISBN 0-89815-169-4.
↑ Kränzlin F (1991). Fungi of Switzerland 6: Russulaceae (v angleščini). str. 112–113. ISBN 3-85604-260-1.

[Phillips06-1] Roger Phillips (2006). Mushrooms. Pan MacMillan. ISBN 0-330-44237-6.

[Arora2nd-2] 2,0 ^2,1 Arora, David (1986). Mushrooms Demystified: a Comprehensive Guide to the Fleshy Fungi (2 izd.). Berkeley, Kalifornija: Ten Speed Press. COBISS 401574. ISBN 0-89815-169-4.

[Kranz91-3] Kränzlin F (1991). Fungi of Switzerland 6: Russulaceae (v angleščini). str. 112–113. ISBN 3-85604-260-1.

[1]

[2]

[3]