Larnaško slano jezero
Larnaško slano jezero (grško Αλυκή Λάρνακας, turško Larnaka Tuz Gölü) je zapletena mreža štirih slanih jezer (3 so med seboj povezana) različnih velikosti zahodno od mesta Larnaka. Največje je jezero Aliki, sledijo mu jezero Orphani, jezero Soros in jezero Spiro.[3] Tvorijo drugo največje slano jezero na Cipru za Limassolskim slanim jezerom. Skupna površina jezer znaša 2,2 km2 in so tik ob cesti, ki vodi do mednarodnega letališča Larnaka. So ena najbolj značilnih znamenitosti tega območja. Velja za eno najpomembnejših mokrišč na Cipru in je bilo razglašeno za Ramsarsko območje, območje Natura 2000, posebno zaščiteno območje v skladu z Barcelonsko konvencijo [4] in pomembno območje za ptice (IBA).[5] Obdaja ga halofitsko rastlinje, na njegovem bregu pa leži Hala Sultan Tekke, eno najsvetejših svetišč v osmanskem islamu. V njem je grobnica Umm Haram, Mohamedove 'dojilje'.
| Larnaško slano jezero | |
|---|---|
 pozimi z delom mesta Larnaka v ozadju. | |
  Larnaško slano jezero | |
| Države porečja | Ciper |
| Površina | 1585 ha |
| Povp. globina | 1 m |
| Gladina (n.m.) | 0 m |
| Naselja | Larnaka |
| Viri | [1] |
| Razglasitev | 11 July 2001 |
| ID # | 1081[2] |
Poleg svoje slikovite lepote je jezero zatočišče 85 vrst vodnih ptic z ocenjeno populacijo med 20.000 in 38.000. Je eden od pomembnih selitvenih prehodov preko Cipra. Med njimi je 2000–12.000 velikih plamencev (Phoenicopterus roseus)[6], ki tam preživijo zimske mesece in se prehranjujejo s populacijo morske kozice Artemia salina. Druge pomembne vrste ptic so navadni žerjav (Grus grus), beločeli deževnik (Charadrius alexandrines), rečni galeb (Larus ridibundus), Himantopus himantopus, prlivka (Burhinus oedicnemus), ostrogasta priba (Hoplopterus spinosus), Oenanthe cypriaca in pevka Sylvia melanothorax. Skupine opazovalcev ptic se zbira, da bi opazovale rožnati blesk plamencev, ko se zbirajo v središče jezera, pa tudi drugi pomembni selivk. Kompleks Larnaškega slanega jezera je bil s sklepom Sveta ministrov leta 1997 razglašen za zavarovano območje.[7] Nedavni dokazi kažejo, da se v nasprotju s prejšnjim prepričanjem veliki plamenec (Phoenicopterus roseus) ne le ustavi, ampak tudi razmnožuje na tem mokrišču.[8]
V zimskih mesecih se jezero napolni z vodo, poleti pa voda izhlapi, pusti skorjo soli in meglico sivega prahu. Legenda pravi, da slanost jezera izvira iz prošnje svetega Lazarja starki po hrani in pijači. Zavrnila ga je in trdila, da so se njene trte posušile, na kar je Lazar odgovoril: »Naj bodo vaše trte suhe in naj bo večno slano jezero«.[9] Bolj znanstvena razlaga je, da slana voda prodira skozi porozno kamnino med jezerom in morjem, zaradi česar je voda zelo slana.
Sol, pridelana iz tega jezera, je bila nekoč eden glavnih izvoznih izdelkov otoka, zbirali so jo z osli, prenašali do roba jezera in nabirali v ogromne piramidaste kupe. Z naraščajočimi stroški dela se je nabiranje zmanjšalo na zanemarljivo količino in se leta 1986 popolnoma ustavilo, saj otok zdaj večino tega blaga uvozi.
Galerija
uredi-
Plamenci na jezeru -
Zračna fotografija Larnaškega slanega jezera (pozimi) z Hala Sultan Tekke
Sklici
uredi- ↑ »The Annotated Ramsar List: Cyprus«. Ramsar Convention Secretariat. 24. avgust 2001. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. junija 2008. Pridobljeno 6. junija 2016.
- ↑ »Larnaca Salt Lake«. Ramsar Sites Information Service. Pridobljeno 25. aprila 2018.
- ↑ »Report of the environmental audit of the city of Larnaca« (PDF). Medcities. Maj 1999. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 22. maja 2013. Pridobljeno 29. marca 2007.
- ↑ Kassinis, Nicolaos; Michalis Antoniou (Oktober 2006). »Proceedings of the first symposium on the Mediterranean action plan for the conservation of marine and coastal birds (p94)« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 29. septembra 2007. Pridobljeno 29. marca 2007.
- ↑ Iezekiel S., Makris C., Antoniou A. (2004) Important Bird Areas of European Union Importance in Cyprus. Birdlife Cyprus, Lefkosia 2004.
- ↑ »BirdLife IBA Factsheet - Larnaca salt-lake«. BirdLife International. 2006. Pridobljeno 25. marca 2007.
- ↑ Hadjichristoforou, Myroula (8. december 2004). »5th European Regional Meeting on the implementation and effectiveness of the Ramsar Convention« (PDF). Ramsar. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 6. januarja 2006. Pridobljeno 25. marca 2007.
- ↑ Hadjisterkotis, E.; M. Charalambides (30. september 2005). »The first evidence for the breeding of the Greater FlamingoPhoenicopterus ruber on Cyprus (Erster Brutnachweis des Flamingos Phoenicopterus ruber auf Zypern)«. Zeitschrift für Jagdwissenschaft. 48 (Supplement 1): 72–76. doi:10.1007/BF02192394. S2CID 21090604.
- ↑ »Saint Lazare in Larnaca«. Damianos Foundation. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. septembra 2007. Pridobljeno 16. aprila 2007.
Zunanje povezave
uredi
Predstavnosti o temi Larnaca Salt Lake v Wikimedijini zbirki
