Liter
Líter (oznaka l ali L) je tradicionalna enota za merjenje prostornine, enaka enemu kubičnemu decimetru oziroma tisočini kubičnega metra, kar ustreza kocki s stranicami dolžine enega decimetra. Ni del mednarodnega sistema enot (SI) – izpeljana enota SI za prostornino je kubični meter, je pa po dogovoru Mednarodnega urada za uteži in mere zaradi razširjenosti v vsakdanjem življenju liter sprejemljiv za uporabo s sistemom SI.[1]
Liter | |
---|---|
Informacije o enoti | |
Sistem enote | ne-SI enota, sprejemljiva za uporabo s sistemom SI |
Enota | prostornina |
Simbol | l ali L[1] |
V osnovnih enotah SI: | 1 L = 10−3 m3 |
Masa enega litra čiste vode znaša skoraj natanko en kilogram, saj je bila to prvotna definicija kilograma po francoskem metričnem sistemu enot.[2] Vendar pa je tolikšna količina vode nestabilna in s tem neuporabna za definicijo merske enote, zato so kasnejše izdaje sistema odpravile neposredno zvezo. Med leti 1901 in 1964 je bila definicija postavljena v obratni smeri – liter je bil definiran kot prostornina kilograma vode pri največji gostoti in standardnem tlaku, sam kilogram pa kot masa mednarodnega prototipnega kilograma (fizičnega predmeta). Vendar je tudi takšna zveza v praksi problematična, saj je točna masa določene prostornine vode odvisna od temperature (z največjo gostoto pri 3,984 °C), tlaka, čistosti in celo od izotopske sestave. Sodobne meritve standardnega vzorca vode (»Vienna Standard Mean Ocean Water«) so pokazale, da ima gostoto 0,999975 ± 0,000001 kg/L pri točki največje gostote in tlaku ene atmosfere (101.325 Pa).[3]
Kljub temu je uporaba litra zelo razširjena v vsakdanjem življenju za izražanje prostornine tekočin, pa tudi v stroki, kadar okoliščine ne zahtevajo skrajne natančnosti in popolne skladnosti s standardom SI.
Oznaka
urediSprva je bil veljaven simbol za liter le l (majhna črka L), skladno z dogovorom, da se z veliko črko pišejo le simboli enot, poimenovanih po ljudeh. Vendar pa so strokovnjaki izrazili skrb, da je l preveč podoben števki 1 (ena), kar bi lahko povzročalo zmedo. Zato je bil na 16. Generalni konferenci za uteži in mere leta 1979 sprejet sklep, da je sprejemljiv tudi simbol, zapisan z veliko črko L.[1][4]
V preteklosti je bil v uporabi tudi ℓ (pisan mali L, U+2113), čigar uporabo je ponekod še možno zaslediti, vendar ta po standardu SI ni dovoljen.[5]
Mnogokratniki
urediTako kot pri enotah SI se za desetiške mnogokratnike in dele uporabljajo standardne predpone.[1]
Večkratniki | Ime | Simbol | Enakovredna prostornina SI | Deli | Ime | Simbol | Enakovredna prostornina SI | |||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
100 L | liter | l | L | dm3 | kubični decimeter | |||||||
101 L | dekaliter | dal | daL | 101 dm3 | deset kubičnih decimetrov | 10−1 L | deciliter | dl | dL | 102 cm3 | sto kubičnih centimetrov | |
102 L | hektoliter | hl | hL | 102 dm3 | sto kubičnih decimetrov | 10−2 L | centiliter | cl | cL | 101 cm3 | deset kubičnih centimetrov | |
103 L | kiloliter | kl | kL | m3 | kubični meter | 10−3 L | mililiter | ml | mL | cm3 | kubični centimeter | |
106 L | megaliter | Ml | ML | dam3 | kubični dekameter | 10−6 L | mikroliter | μl | μL | mm3 | kubični milimeter | |
109 L | gigaliter | Gl | GL | hm3 | kubični hektometer | 10−9 L | nanoliter | nl | nL | 106 μm3 | milijon kubičnih mikrometrov | |
1012 L | teraliter | Tl | TL | km3 | kubični kilometer | 10−12 L | pikoliter | pl | pL | 103 μm3 | tisoč kubičnih mikrometrov | |
1015 L | petaliter | Pl | PL | 103 km3 | tisoč kubičnih kilometrov | 10−15 L | femtoliter | fl | fL | μm3 | kubični mikrometer | |
1018 L | eksaliter | El | EL | 106 km3 | milijon kubičnih kilometrov | 10−18 L | atoliter | al | aL | 106 nm3 | milijon kubičnih nanometrov | |
1021 L | zetaliter | Zl | ZL | Mm3 | kubični megameter | 10−21 L | zeptoliter | zl | zL | 103 nm3 | tisoč kubičnih nanometrov | |
1024 L | jotaliter | Yl | YL | 103 Mm3 | tisoč kubičnih megametrov | 10−24 L | joktoliter | yl | yL | nm3 | kubični nanometer |
* krepko so zapisana imena enot, ki se pogosto uporabljajo.
Posebnosti
urediPretvorbe
uredienota | število enot | |||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
mm3 | 1 | 10 | 100 | 1000 | 104 | 105 | 106 | 107 | 108 | 109 |
cm3 | 1 | 10 | 100 | 1000 | 104 | 105 | 106 | |||
dm3 | 1 | 10 | 100 | 1000 | ||||||
m3 | 1 | |||||||||
litrske enote | 1 ml | 1 cl | 1 dl | 1 l | 1hl |
1 liter je tudi:
Sklici in opombe
uredi- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 The International System of Units (SI) (8. izd.). Mednarodni urad za uteži in mere. 2006. . https://www.bipm.org/utils/common/pdf/si_brochure_8_en.pdf.
- ↑ Décret relatif aux poids et aux mesures.. 7.4.1795. http://smdsi.quartier-rural.org/histoire/18germ_3.htm. "Gramme, le poids absolu d'un volume d'eau pure égal au cube de la centième partie du mètre, et à la température de la glace fondante.".
- ↑ Izotopska sestava in temperatura po "List of physicochemical data concerning water" Arhivirano 2020-11-14 na Wayback Machine. (London South Bank University), gostota in negotovost po NIST Standard Reference Database Number 69 (pridobljeno 5.4.2010)
- ↑ Giacomo, P. (1980). »News from the BIPM«. Metrologia. Zv. 16, št. 1. str. 55–61. doi:10.1088/0026-1394/16/1/008.
- ↑ »Units Outside the SI«. The NIST Guide for the Use of the International System of Units. Nacionalni inštitut za standarde in tehnologijo (ZDA). Pridobljeno 24. novembra 2017.
- ↑ Burtis, Carl A.; Bruns, David E. (2014). Tietz Fundamentals of Clinical Chemistry and Molecular Diagnostics (7. izd.). Elsevier Health Sciences. str. 114. ISBN 9780323292061.
- ↑ »Units of Measurement«. Mayo Medical Laboratories. Pridobljeno 24. novembra 2017.
Zunanje povezave
uredi- Predstavnosti o temi liter v Wikimedijini zbirki