Lovorovke
Lovorovke (znanstveno ime Lauraceae) so družina kritosemenk, v katero spadajo številne v gospodinjstvu uporabne rastline, kot so rod Cinnamomum (za pridobivanje cimeta), vrsta Persea americana (avokadovec, kot avokado v prehrani) in rod Laurus (lovor, kot začimba).[2][3] V družino uvrščamo okoli 45 rodov in več kot 2850 vrst.[4] Po drugih podatkih družino sestavlja okoli 32 rodov, ki imajo skupaj približno 2500 vrst.[2]
| Lovorovke Fosilni razpon: kreda–recentno | ||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 Lovor vrste Laurus novocanariensis
| ||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||
|
Razširjenost
urediLovorovke so rastline pretežno toplejših predelov, kot so denimo tropska in subtropska območja. Visoka koncentracija rastlin te družine se pojavlja v tropskih ameriških regijah (predvsem v Braziliji) in delih jugovzhodne Azije.[2]
Splošne značilnosti
urediLovorovke so v glavnem lesnate (lesne) rastline, ki rastejo kot drevesa ali grmi.[5] Določen delež rastlinskih vrst te družine (na primer rod Cassytha[6]) se preživlja parazitsko, kot vzpenjavke, ki pri rasti potrebujejo oporo drugih rastlin.[6][3][2][7]
Med najbolj poznane lastnosti lovorovk spadajo njihovi aromatično dišeči listi (s tem še posebej izstopa lovor), katerim karakteristični vonj daje visoka vsebnost različnih eteričnih olj.[3][2][6][8][9] Pri večini vrst so listi enostavni (redkeje deljeni)[3],vednozeleni in na otip usnjati[5], na poganjkih so nameščeni bodisi nasprotno bodisi premenjalno, zanje pa je značilna tudi odsotnost prilistov.[6][2]
Njihovi cvetovi so združeni v socvetja, ki so bodisi grozdasta bodisi pakobulasta. Izjema so pripadniki tribusa (združbe več rodov[10]) Laureae, ki imajo prav tako pakobulasta socvetja, ki pa jih obdajajo precej veliki krovni listi (brakteje).[7][2][6] Posamični cvet je aktinomorfen (zvezdasto someren), saj lahko skozenj potegnemo več simetrijskih linij.[2][3] Za lovorovke so značilni dvospolni cvetovi ali cvetovi enega spola, ki se pojavljajo bodisi na različnih rastlinah bodisi na isti rastlini (lovorovke so torej lahko tudi dvodomne ali enodomne).[8][3][9] Cvetni listi so nevpadljivi (rumenkasti ali zelenkasti[6]) in slabo diferencirani, saj venčne in čašne liste zaradi podobnosti težko ločimo[2], posledično nekateri strokovnjaki trdijo, da so listi cvetnega odevala enotni in jih imenujejo kar perigonovi listi ali tepali.[3] Najpogosteje se pojavljajo v večkratniku števila tri[2], tepali so pogosto v skupinah po šest.[3]
Prašniki so nameščeni v treh do štirih vretencih, pogosto so nekateri preoblikovani v staminodije (sterilne prašnike, ki nimajo prašnic in zatorej ne proizvajajo peloda[7]).[2][6] Navadno je prašnikov od 3 do 12.[3][5] Prašnice, ki so sestavni deli prašnikov, vsebujejo dve ali štiri pelodne vrečke, v katerih nastajajo pelodna zrna (pelod). Po zoritvi se pelod sprosti iz moških razmnoževalnih struktur, pri čemer se prašnice odpirajo na svoji notranji strani, medtem ko je za prašnice tretjega vretenca bolj značilno odpiranje v zunanji smeri.[2] Lovorovke oprašujejo žuželke (so entomofilne rastline ali žužkocvetke).[8]
Lovorovke imajo plodnico, ki je navadno nadrasla[5] (postavljena nad druge dele cveta[7]), redkeje podrasla (ostali cvetni deli so nameščeni nad njo[7]), vsebuje pa le eno samo semensko zasnovo in je enopredalasta. Pestič lovorovk ima razvit vrat, ki pa je enostaven in se končuje z razmeroma majhno brazdo. Kot druge kritosemenke tudi lovorovke tvorijo plodove, ki so pri njih enostavni (se razvijejo iz enega pestiča) – v obliki jagode[5] ali koščičastega plodu.[2][3] Znotraj ploda se nahaja eno seme[11][6], za katerega je značilna odsotnost sekundarnega endosperma[6], kjer so pri mnogih kritosemenkah shranjena hranila.[2] Seme obkroža trden endokarp, ki pa je precej tanek.[11] Raznašalci semen so živali, večji del raznašanja opravijo sadjejedi ptiči, medtem ko ponekod delež predstavljajo tudi opice, veverice in ribe.[8]
Uporabnost in ohranitveni status
uredi
Lovorovke veljajo za bolj poznane rastline, ker se jih precej uporablja v gospodinjske namene. Med pomembnejše proizvode rastlin te družine spada cimet, ki ga uporabljamo v različnih jedeh, pridobiva pa se ga iz rastlin rodu Cinnamomum (cimetovec).[8][2] Tudi kafro se dobiva iz pripadnika rodu cimetovcev, kafrovca (Cinnamomum camphora). V novejšem času je razširjeno živilo avokado, ki raste na avokadovcu (Persea americana), sadnem drevesu, izvirajočem iz tropskih predelov. Kot začimbo različnih jedi (predvsem takšnih z mesom in ribami) se uporabljajo lovorjevi listi, ki najpogosteje pripadajo navadnemu lovorju (Laurus nobilis).[2][8] Zaradi že omenjene visoke vsebnosti eteričnih olj so nekatere lovorovke vir dišav; s svojim dišavnim oljem (imenovanim sasafrasovo olje) izstopa denimo rod Sassafras. Kot mnoge druge lesnate rastline tudi lovorovke predstavljajo vir lesa, za katere se pogosteje seka rodove Litsea (uporabni tudi kot sestavina zdravil in vir za pridobivanje maščob), Beilschmiedia, Ocotea in Endiandra. Lovor in Lindera nekateri gojijo na svojih vrtovih kot okrasni rastlini.[2]
Prav zaradi svoje uporabnosti so nekatere vrste družine lovorovk precej ogrožene in so bile uvrščene tudi na rdeči seznam IUCN. Med največje grožnje lovorovkam spadajo izguba habitata, preveliko izkoriščanje (pretirano sekanje dreves) in spreminjanje življenjskega okolja.[12][13][14][15] Po drugi strani obstajajo vrste lovorovk, ki so postale invazivne rastlinske vrste in jih je treba odstranjevati, da se lahko ščiti avtohtone vrste. Takšno drevo je med drugim kafrovec, ki velike probleme povzroča v z gozdovi poraščenih predelih Južne Afrike.[16]
Klasifikacija
urediKlasifikacija lovorovk še ni popolnoma usklajena, saj se pojavlja več klasifikacijskih shem, ki temeljijo na različnih značilnostih rastlin. Med bolj priznane sisteme, ki razvrščajo lovorovke, spada klasifikacija, ki sta jo leta 1996 predlagala van der Werff in Richter. Kljub temu njun način razvrščanja ni popolnoma sprejet, ker mu nasprotujejo nekateri dokazi, temelječi na molekularnih in embrionalnih analizah. Botanika lovorovke na podlagi anatomije lesa in lubja ter zgradbe socvetja delita na dve poddružini, Cassythoideae in Lauroideae. V prvo spada le en živeč rod, Cassytha, ki ga v večji meri definira zajedavski način življenja. Poddružino Lauroideae se dalje deli na tri tribuse Laureae, Perseeae, and Cryptocaryeae.[17][18]
Problematičen je predvsem položaj poddružine Cassythoideae, ki jo podpira nekaj študij[19][20], druge pa ji nasprotujejo.[21] Kimoto in sodelavci so v svoji raziskavi predlagali, da bi se rod Cassytha premaknil v tribus Cryptocaryeae, saj si z rastlinami tega tribusa deli številne skupne lastnosti.[22] Nestrinjanje se pojavlja tudi pri tribusih Laureae in Perseeae, ki naj bi bila zelo sorodna, mnogi podatki pa kažejo, da delitev na dva tribusa ni potrebna.[21][19] Problem so namreč rodovi, ki izkazujejo lastnosti obeh tribusov (na primer Caryodaphnopsis in Aspidostemon).[20] Položaj tribusa Cryptocaryeae je podprt z več študijami, četudi seznam rodov, ki naj bi spadali vanj, ni vselej enak.[23][19][21][17]
Družino lovorovk se v večini sistemov uvršča v bližino monimijevk (Monimiaceae)[2], s katerimi spadajo v isti red lovorovcev (Laurales), ki pa po sistemu APG IV spada v klad, imenovan magnolidni kompleks, kjer najdemo tudi poprovce (Piperales) in magnolijevce (Magnoliales).[24]
Sklici
uredi- ↑ Angiosperm Phylogeny Group (2009). »An update of the Angiosperm Phylogeny Group classification for the orders and families of flowering plants: APG III«. Botanical Journal of the Linnean Society. 161 (2): 105–121. doi:10.1111/j.1095-8339.2009.00996.x.
- ↑ 2,00 2,01 2,02 2,03 2,04 2,05 2,06 2,07 2,08 2,09 2,10 2,11 2,12 2,13 2,14 2,15 2,16 2,17 Barrett, S.C.H.; Heywood, Vernon H.; Moore, D.M.; Richardson, I.B.K.; Stearn, W.T.; Goaman, Victoria; Dunkley, Judith; King, Christabel (1995). Cvetnice : kritosemenke sveta. DZS. ISBN 86-341-1439-2. OCLC 443219073.
- ↑ 3,00 3,01 3,02 3,03 3,04 3,05 3,06 3,07 3,08 3,09 »Bonus family descriptions« (PDF). Pridobljeno 12. marca 2021.
- ↑ Christenhusz, Maarten J. M.; Byng, James W. (20. maj 2016). »The number of known plants species in the world and its annual increase«. Phytotaxa (v angleščini). Zv. 261, št. 3. str. 201–217. doi:10.11646/phytotaxa.261.3.1. ISSN 1179-3163.
- ↑ 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 Martinčič, Andrej; Wraber, Tone; Jogan, Nejc; Podobnik, Andrej; Ravnik, Vlado; in sod. (2007). Mala flora Slovenije : ključ za določanje praprotnic in semenk (4. izd.). Tehniška založba Slovenije. ISBN 978-961-251-026-8. OCLC 449253358.
- ↑ 6,0 6,1 6,2 6,3 6,4 6,5 6,6 6,7 6,8 »Lauraceae Juss«. www.worldfloraonline.org. Pridobljeno 12. marca 2021.
- ↑ 7,0 7,1 7,2 7,3 7,4 »Botanični terminološki slovar«. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. Pridobljeno 12. marca 2021.
- ↑ 8,0 8,1 8,2 8,3 8,4 8,5 »Lauraceae - an overview | ScienceDirect Topics«. www.sciencedirect.com. Pridobljeno 13. marca 2021.
- ↑ 9,0 9,1 »Angiosperm families - Lauraceae Juss«. www.delta-intkey.com. Pridobljeno 13. marca 2021.
- ↑ International Commission on Zoological Nomenclature; Ride, W. D. L.; International Trust for Zoological Nomenclature; Natural History Museum (London, England) (1999). International code of zoological nomenclature = Code international de nomenclature zoologique. London : International Trust for Zoological Nomenclature, c/o Natural History Museum. ISBN 978-0-85301-006-7.
- ↑ 11,0 11,1 Little, Stefan A.; Stockey, Ruth A.; Penner, Bonnie (Marec 2009). »Anatomy and development of fruits of Lauraceae from the Middle Eocene Princeton Chert«. American Journal of Botany. Zv. 96, št. 3. str. 637–651. doi:10.3732/ajb.0800318. ISSN 0002-9122. PMID 21628220.
- ↑ Centre, World Conservation Monitoring (1. januar 1998). »IUCN Red List of Threatened Species: Ocotea argylei«. IUCN Red List of Threatened Species. Pridobljeno 13. marca 2021.
- ↑ Varty, N. (1. januar 1998). »IUCN Red List of Threatened Species: Ocotea basicordatifolia«. IUCN Red List of Threatened Species. Pridobljeno 13. marca 2021.
- ↑ Centre, World Conservation Monitoring (1. januar 1998). »IUCN Red List of Threatened Species: Actinodaphne albifrons«. IUCN Red List of Threatened Species. Pridobljeno 13. marca 2021.
- ↑ Rogier de Kok (formerly Royal Botanic Gardens, Kew (24. januar 2020). »IUCN Red List of Threatened Species: Actinodaphne cuspidata«. IUCN Red List of Threatened Species. Pridobljeno 13. marca 2021.
- ↑ Henderson, Lesley (2001). Alien weeds and invasive plants : a complete guide to declared weeds and invaders in South Africa, including another 36 species invasive in that region. Pretoria: Plant Protection Research Institute. ISBN 1-86849-192-7. OCLC 49647346.
- ↑ 17,0 17,1 H van der Werff; J.G. Richter (1996). »Toward an improved classification of Lauraceae«. Annals of the Missouri Botanical Garden. 83 (3): 409–418. doi:10.2307/2399870. JSTOR 2399870.
- ↑ Judd, Walter, S.; Christopher Campbell; Elizabeth Kellog; Peter Stevens; Michael Donoghue (2007). Plant Systematics a Phylogenetic Approach (3. izd.). Massachusetts, USA: Sinauer Associates, Inc. ISBN 978-0-87893-407-2.
- ↑ 19,0 19,1 19,2 Rohwer, J.G. (2000). »Toward a phylogenetic classification of the Lauraceae: evidence from matK sequences«. Systematic Botany. 25 (1): 60–71. doi:10.2307/2666673. JSTOR 2666673. S2CID 86256357.
- ↑ 20,0 20,1 Heo, K.; van der Werff, H.; Tobe, H. (1998). »Embryology and relationships of Lauraceae(Laurales)«. Botanical Journal of the Linnean Society. 126 (4): 295–322. doi:10.1006/bojl.1997.0138.
- ↑ 21,0 21,1 21,2 Chanderbali, A.S.; van der Werff, H.; Renner, S.S. (2001). »Phylogeny and historical biogeography of Lauraceae: Evidence from the chloroplast and nuclear genomes« (PDF). Annals of the Missouri Botanical Garden. 88 (1): 104–134. doi:10.2307/2666133. JSTOR 2666133.
- ↑ Kimoto, Y.; Utame N.; Tobe, H. (2006). »Embryology of Eusideroxylon (Cryptocaryeae, Lauraceae) and character evolution in the family«. Botanical Journal of the Linnean Society. 150 (2): 187–201. doi:10.1111/j.1095-8339.2006.00458.x.
- ↑ Kimoto, Y.; Tobe, H. (2001). »Embryology of Laurales: a review and perspectives«. Journal of Plant Research. 114 (3): 247–261. doi:10.1007/PL00013988. S2CID 31592261.
- ↑ The Angiosperm Phylogeny Group; Chase, M. W.; Christenhusz, M. J. M.; Fay, M. F.; Byng, J. W.; Judd, W. S.; Soltis, D. E.; Mabberley, D. J.; Sennikov, A. N. (1. maj 2016). »An update of the Angiosperm Phylogeny Group classification for the orders and families of flowering plants: APG IV«. Botanical Journal of the Linnean Society. Zv. 181, št. 1. str. 1–20. doi:10.1111/boj.12385. ISSN 0024-4074.