Luvijščina
izumrl indoevropski jezik
Luvijščina je izumrl anatolski jezik. Deli se na klinopisno luvijščino in hieroglifno luvijščino. K njej napotujejo tudi asirski teksti. Ohranjeni so luvijski napisi iz okoli 1600 pr. n. št. Iz nje naj bi izhajali nekateri kasnejši anatolski jeziki (likijski in milijski).
Luvijščina | |
---|---|
luwili | |
Materni jezik | Hetitski imperij, Arzawa, neo-hetitska kraljestva |
Področje | Anatolija, severna Sirija |
Izumrl | okoli 600 pr. n. št. |
indoevropski
| |
Jezikovne oznake | |
ISO 639-3 | Oba: xlu – klinopisna luvijščina hlu – hieroglifna luvijščina |
Seznam Linguist | xlu klinopisna luvijščina |
hlu hieroglifna luvijščina | |
Glottolog | luvi1235 |
Govorna področja luvijščine (po Melchert 2003) | |
Sklici
urediViri
uredi- Melchert, H. Craig (ed). The Luwians. Boston: Brill Academic Publishers, 2003. ISBN 90-04-13009-8.