Makedonska dinastija
Makedonska dinastija (grško Μακεδονική Δυναστεία) je bila rodbina, ki je vladala v Bizantinskemu cesarstvu od leta 867, ko je nasledila Amorijsko dinastijo, do leta 1056, ko sta oblast prevzeli dinastiji Komnenov in Dukasov.
V tem obdobju je Bizantinsko cesarstvo doseglo največji obseg od muslimanskih osvajanj (622-750) in doživelo tako imenovano makedonsko renesanso v književnosti in umetnosti. Ime je dobila po svojem ustanovitelju Baziliju I. Makedoncu. Bazilij je prihajal iz Makedonske teme, ki je bila sicer locirana v Trakiji. Bil je armenskega porekla,[1] zato nekateri avtorji dinastijo imenujejo Armenska dinastija.[2]
Izvori
uredi
Etnično poreklo dinastije ni znano in je bilo predmet razprave. Med Bazilijevo vladavino je bila izdelana podrobna genealogija, ki je trdila, da njegovi predniki niso bili zgolj kmetje, kot so vsi verjeli, ampak potomci armenskih kraljev Arsakid (Aršakuni), Aleksandra Velikega in tudi Konstantina Velikega.[3][4] Nekateri perzijski pisci, kot sta Hamza al-Isfahani[5] ali Al-Tabari, so imenovali Basil a Saqlabi, etnogeografski izraz, ki je običajno označeval Slovane, vendar ga je mogoče razlagati kot generični izraz, ki zajema prebivalce regije med Carigradom in Bolgarijo.[6]
Tako so bile podane trditve, da je bil ustanovitelj dinastije (Bazilij I.) armenskega,[7][8] slovanskega[9][10] ali »armeno-slovanskega«[11] rodu po očetovi strani.
Avtor edine biografije posvečene Baziliju I. v angleščini je sklenil, da je nemogoče z gotovostjo ugotoviti, kakšno je bilo etnično poreklo cesarja, čeprav je bil Bazilij vsekakor odvisen od podpore Armencev na vidnih položajih v Bizantinskem cesarstvu.[12]
Seznam vladarjev
uredi- Bazilij I. Makedonec (811–886, vladal 867–886) – po poreklu Armenec, poročen z Varjaginjo Evdokijo Ingerino, priležnico Mihaela III., umrl po nezgodi na lovu.
- Leon VI. Modri (866–912, vladal 886–912) – sin Evdokije Ingerine, zakonski sin in naslednik Bazilija I., v resnici morda sin Mihaela III..
- Aleksander (870–913, vladal 912–913) – sin Bazilija II., regent za nečaka Konstantina VII..
- Konstantin VII. Porfirogenet (905-959, vladal 913 - 959) – sin Leona VI..
- Roman I. Lekapen (870–948, vladal 919–944) – po poreklu Armenec, tast Konstantina VII., socesar, ki je poskušal ustanoviti svojo dinastijo. Po odstavitvi se je umaknil v samostan.
- Roman II. Porfirogenet (938–963, vladal 959–963) – sin Konstantina VII.
- Nikefor II. Fokas (912–969, vladal 963–969) – po poreklu Kapadokijec, uspešen general, poročen z vdovo Romana II.. Bazilijev reagent, umorjen.
- Ivan I. Cimisk (925-976, vladal 969–976) – po poreklu Armenec, uspešen general, svak Romana II. in ljubimec Nikeforjeve žene. Regent za Bazilija II. in Konstantina VIII..
- Bazilij II. Bolgarokton (958–1025, vladal 976–1025) – sin Romana II..
- Konstantin VIII. (960-1028, vlada 1025–1028) – sin Romana II., tihi sovladar Bazilija II., po bratovi smrti samostojen vladar.
- Zoa (okoli 978–1050, vladala 1028–1050) – hčerka Konstantina VIII..
- Roman III. Argir (968–1034, vladal 1028–1034) – konstantinopelski eparh, Zoin prvi mož, umorjen.
- Mihael IV. Paflagonec (1010–1041, vladal 1034–1041) – Zoin drugi mož.
- Mihael V. Kalafat (1015–1042, vladal 1041–1042) – nečak Mihaela IV., Zoin posinovljenec.
- Teodora III. (980–1056, vladala 1042) – hčerka Konstantina VIII., Zoina sovladarka.
- Konstantin XI. Monomah (1000–1055, vladal 1042–1055) – Zoin tretji mož.
- Teodora III. (vladala 1055–1056) – ponovno.
Nedinastični vladar
uredi- Mihael VI. Stratiotik (vladal 1056–1057) – Teodorin izbranec, odstavljen in poslan v samostan.
Družinsko drevo
uredi- Bazilij I. Makedonec (813–886)
- iz zakona z Marijo:
- Konstantin (865–878), očetov sovladar
- Anastazija
- iz zakona s cesarico Evdokijo Ingerino:
- Leon VI. Modri (866–912)
- Evdokija (umrla 892)
- Ana
- Bazilij (umrl 900)
- Konstantin VII. Porfirogenet (905–959), poročen s Heleno Lekapeno, hčerko Romana I. Lekapena
- Roman II. (938–963)
- v zakonu z Berto Italijansko ostal brez otrok
- iz zakona s Teofano:
- Bazilij II. Bolgarokton (957–1025)
- Konstantin VIII. (961–1028)
- Evdokija
- Zoa (978–1050), poročena z
- Romanom III. Argirjem (okoli 968–1034)
- Mihaelom IV. Paflagoncem (1015–1042)
- Konstantinom IX. Monomahom (okoli 1000–1055)
- Teodora (980–1056)
- Ana Porfirogeneta (963–1011), poročena z Vladimirjem I. Kijevskim
- Agata
- Irena Lekapena, poročena s Petrom I. Bolgarskim
- Teodora, poročena z Ivanom I. Cimiskom
- Roman II. (938–963)
- Aleksander (870–913)
- Štefan I. Konstantinopelski (870–893), konstantinopelski patriarh
- Leon VI. Modri (866–912)
- iz zakona z Marijo:
Glej tudi
urediSklici
uredi- ↑ Peter Charanis. Studies on the demography of the Byzantine empire: collected studies. Variorum Reprints, 1972, str. 223, 360.
- ↑ Chahin, Mack (2001). The Kingdom of Armenia: A History. London: Routledge Curzon. str. 232. ISBN 9780700714520.
- ↑ Treadgold, Warren T. (1997). A History of the Byzantine State and Society (v angleščini). Stanford University Press. str. 457. ISBN 978-0-8047-2630-6.
- ↑ Leo VI. Imperium Byzantinum, Imperator 865–912 (1932). Oraison funèbre de Basile I. Pont. Inst. Orientalium Stud. OCLC 1073789498.
- ↑ Tobias, Norman (2007). Basil I, founder of the Macedonian Dynasty : a study of the political and military history of the Byzantine Empire in the Ninth century. Lewiston, New York: Edwin Mellen Press. ISBN 978-0-7734-5405-7. OCLC 166873121.
- ↑ »The Reign of Leo VI (886–912): Politics and People. Shaun Tougher«. Speculum. 76 (1): 236–238. Januar 2001. doi:10.2307/2903773. ISSN 0038-7134. JSTOR 2903773.
- ↑ Treadgold 1997, str. 455
- ↑ Peter Charanis.Studies on the demography of the Byzantine empire: collected studies Variorum Reprints, 1972 p. 223 [360]:"Thus, every emperor who sat on the Byzantine throne the accession of Basil I to the death of Basil II (867–1025) was of Armenian or partially Armenian origin. But besides the emperors there were many others among the military and political leaders of Byzantine during this period who were Armenians or of Armenian descent"
- ↑ Tobias 2007, str. 20. Tobias is referring to the writings of Hamza al-Isfahani, a 10th-century Persian scholar.
- ↑ Finlay 1853, str. 213.
- ↑ Vasiliev 1928–1935, str. 301
- ↑ Tobias 2007, str. 264
Viri
uredi- Finlay, George (1853). History of the Byzantine Empire from 716–1057. William Blackwood & Sons.
- Obolensky, Dimitri (1974) [1971]. The Byzantine Commonwealth: Eastern Europe, 500–1453. London: Cardinal. ISBN 978-0351176449.
- Ostrogorsky, George (1956). History of the Byzantine State. Oxford: Basil Blackwell.
- Runciman, Steven (1988) [1929]. The Emperor Romanus Lecapenus and His Reign: A Study of Tenth-Century Byzantium. Cambridge University Press. ISBN 978-0521357227.
- Stephenson, Paul (2000). Byzantium's Balkan Frontier: A Political Study of the Northern Balkans, 900–1204. Cambridge University Press. ISBN 978-0521770170.
- Stephenson, Paul (2003). The Legend of Basil the Bulgar-Slayer. Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 978-0521815307.
- Thurn, Hans, ur. (1973). Ioannis Scylitzae Synopsis historiarum. Berlin-New York: De Gruyter. ISBN 978-3110022858.
- Treadgold, Warren (1997). A History of the Byzantine State and Society. Stanford, California: Stanford University Press. ISBN 0-8047-2630-2.
- Vasiliev, Alexander Alexandrovich (1928–1935). History of the Byzantine Empire. Madison, Wisconsin: The University of Wisconsin Press. ISBN 0-299-80925-0.
Zunanje povezave
uredi