Mali netopir

vrsta netopirjev v rodu Pipistrellus (mali netopir)

Mali netopir (znanstveno ime Pipistrellus pipistrellus) je majhna vrsta netopirjev, ki je razširjena po Evraziji in Severni Afriki.

Mali netopir

Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Mammalia (sesalci)
Red: Chiroptera (netopirji)
Družina: Vespertilionidae (gladkonosi netopirji)
Rod: Pipistrellus
Vrsta: P. pipistrellus
Znanstveno ime
Pipistrellus pipistrellus
(Schreber, 1774)

Mali netopir je najmanjša evropska vrsta netopirjev. Odrasle živali dosežejo v dolžino med 3,5 in 5,2 cm, razpon prhuti imajo med 18 in 25 cm, tehtajo pa med 3,5 in 8,5 g[2]. Kožuh je temno rjave barve. Zadržuje se v bližini gozdov, pa tudi v urbanih središčih.

 
Mladič malega netopirja

Prehranjujejo se z žuželkami kot so komarji, mušice in podobno.

 
Pipistrellus pipistrellus v letu

Eholokacija

uredi

Leta 1999 so znanstveniki ugotovili, da določeni osebki, ki so bili dotlej uvrščeni v vrsto mali netopir za eholokacijo uporabljajo druge frekvence, iz česar so domnevali, da gre za različni vrsti netopirjev. Nova vrsta, drobni netopir, za eholokacijo uporablja frekvence med 53 in 86 kHz, z največjo energijo pri 55 kHz ter povprečnim impulzom 5,8 ms[3][4]. Mali netopir za eholokacijo uporablja frekvence med 45 in 76 kHz, z največjo energijo pri 47 kHz in povprečnim impulzom 5,6 ms[3][4].

Kasneje so med vrstama znanstveniki odkrili še več pomembnih razlik.

Prehranjujejo se z žuželkami kot so komarji, mušice in podobno.

Reference

uredi
  1. Hutson, A.M., Spitzenberger, F., Aulagnier, S., Coroiu, I., Karataş, A., Juste, J., Paunovic, M., Palmeirim, J. & Benda, P. (2008). Pipistrellus pipistrellus. In: IUCN 2012. IUCN Red List of Threatened Species. Version 2012.2.
  2. Macdonald, D.W.; Barrett , P. (1993). Mammals of Europe. New Jersey: Princeton University Press. ISBN 0-691-09160-9.
  3. 3,0 3,1 Parsons, S.; Jones, G. (2000). »Acoustic identification of twelve species of echolocating bat by discriminant function analysis and artificial neural networks«. The Journal of experimental biology. 203 (Pt 17): 2641–56. PMID 10934005.
  4. 4,0 4,1 Obrist, M.K.; Boesch, R.; Flückiger, P.F. (2004). »Variability in echolocation call design of 26 Swiss bat species: Consequences, limits and options for automated field identification with a synergic pattern recognition approach«. Mammalia. 68 (4): 307–32. doi:10.1515/mamm.2004.030.

Zunanje povezave

uredi
  NODES