Wikipedija

Neferefre

Neferefre Isi, znan tudi kot Raneferef ali Ranefer (helenizirano starogrško Χέρης, latinizirano: Herês) je bil faraon Starega Egipta, najverjetneje četrti ali morda peti vladar iz Pete dinastije Starega kraljestva. Zelo verjetno je bil sin faraona Neferirkare Kakaija in kraljice Kentkaus II. Pred prihodom na prestol je bil znan kot princ Ranefer.

Neferefre
Raneferef, Neferefra, Noufirre, Noufirefre, Herês
Doprsni kip faraona s kijem
Pobarvan Neferefrejev kip iz apnenca[1]
Faraon
Vladavinaverjetno dve leti ali manj[2] na začetku ali sredi 25. stoletja pr. n. št.[a] (Peta dinastija)
PredhodnikNeferirkare Kakai (najverjetneje) ali Šepseskare
NaslednikŠepseskare (najverjetneje) ali Njuserre Ini
Vladarski nazivi
ZakonciKentkaus III.[d]
Otrocinezanesljivo, Menkauhor Kaju ♂ ali Šepseskare ♂
Naktsare ♂
domnevno: Kakaibaef ♂
OčeNeferirkare Kakai
MatiKentkaus II.[d]
Smrtstar 20–23 let[21]
PokopanNeferefrejeva piramida
Spomenikipiramida Nečeribau Raneferef
sončev tempelj Hotep-Re

Na kraljevi nekropoli v Abusirju je začel zase graditi piramido z imenom Nečeribau Raneferef – Neferefrejeva ba je božanska. Gradnja ni bila nikoli končana. Opuščena je bila kmalu po Neferefrejevem drugem letu vladanja. To in skromnost primarnih dokazov iz obdobja njegove vladavine kažejo, da je po dveh ali treh letih vladanja nenadoma umrl. Pokopan je bil v svoji nedograjeni piramidi, katero je njegov drugi naslednik in domnevno mlajši brat Njuserre Ini preuredil v mastabo. V njej so odkrili fragmente njegove mumije, ki kažejo, da je umrl v zgodnjih dvajsetih letih.

O Neferefrejevih dejavnostih je znano samo to, da je položil temelje svoje piramide in poskušal dokončati očetovo piramido. Edino znano besedilo kaže, da je načrtoval gradnjo sončevega templja z imenom Hotep-Re – Ra je zadovóljen, ki verjetno ni bil nikoli zgrajen. Po smrti ga je nasledil kratkotrajen in malo znan faraon Šepseskare, katerega sorodstvo z Neferefrejem je zelo nezanesljivo in sporno.

Neferefre je imel tako kot drugi faraoni iz Pete dinastije svoj posmrtni kult. Obredi so potekali v templju ob piramidi, ki jo je zase zgradil brat Njuserre. V poznem Starem kraljestvu so kult očitno opustili in Neferefreja pozabili. Zgleda, da je njegov pokopališki kompleks zbujal manj pozornosti roparjev grobnic kot bližnje piramide, saj so v njem odkrili več Neferefrejevih kipov kot v posmrtnem templju katerega drugega vladarja iz Pete dinastije.

Galerija

uredi
  •  
    Abusirska nekropola z Neferefrejevo piramido na južnem robu
  •  
    Rekonstrukcija Neferefrejevega piramidnega kompleksa
  •  
    Ruševine Neferefrejevega pogrebnega templja

Opombe

uredi
  1. ↑ Predlagani datumi Neferefrejevega vladanja so: 2475–2474 pr. n. št.,[3][4][5][6] 2460–2455 pr. n. št.,[7] 2460–2453 pr. n. št.,[8] 2448–2445 pr. n. št.,[9][10] 2456–2445 pr. n. št.,[11] 2431–2420 pr. n. št.,[12] 2404 pr. n. št.,[13] 2399 pr. n. št.[14] Radiokarbonsko datiranje fragmenta kože z njegove mumije je njegovo vladavino umestilo v obdobje 2628–2393 BC.[15]
  2. ↑ Prevod ni zanesljiv, morda pomanjševalnica.[16][20]

Sklici

uredi
  1. ↑ Verner 1985b, str. ;272–273, pl. XLV–XLVIII.
  2. ↑ Hornung 2012, str. 484.
  3. ↑ Verner 2001b, str. 589.
  4. ↑ Hawass & Senussi 2008, str. 10.
  5. ↑ Altenmüller 2001, str. 599.
  6. ↑ El-Shahawy & Atiya 2005, str. ;61–62.
  7. ↑ Schneider 1996, str. ;261–262.
  8. ↑ Clayton 1994, str. 60.
  9. ↑ Málek 2000a, str. 100.
  10. ↑ Rice 1999, str. 141.
  11. ↑ Strudwick 2005, str. xxx.
  12. ↑ von Beckerath 1999, str. 285.
  13. ↑ Hornung 2012, str. 491.
  14. ↑ Strudwick 1985, str. 3.
  15. ↑ Strouhal & Vyhnánek 2000, str. 558.
  16. ↑ 16,0 16,1 16,2 16,3 16,4 16,5 Leprohon 2013, str. 39.
  17. ↑ Clayton 1994, str. 61.
  18. ↑ 18,0 18,1 Verner 1985a, str. 284.
  19. ↑ Verner 1985a, str. ;282–283.
  20. ↑ Scheele-Schweitzer 2007, str. ;91–94.
  21. ↑ Strouhal & Vyhnánek 2000, str. 558 & 560.

Viri

uredi
  • Altenmüller, Hartwig (2001). »Old Kingdom: Fifth Dynasty«. V Redford, Donald B. (ur.). The Oxford Encyclopedia of Ancient Egypt, Volume 2. Oxford University Press. str. 597–601. ISBN 978-0-19-510234-5.
  • Clayton, Peter (1994). Chronicle of the Pharaohs. Thames & Hudson. ISBN 978-0-500-05074-3.
  • El-Shahawy, Abeer; Atiya, Farid (2005). The Egyptian Museum in Cairo: a walk through the alleys of ancient Egypt. Cairo: Farid Atiya Press. ISBN 978-9-77-172183-3.
  • Hawass, Zahi; Senussi, Ashraf (2008). Old Kingdom Pottery from Giza. American University in Cairo Press. ISBN 978-977-305-986-6.
  • Hornung, Erik; Krauss, Rolf; Warburton, David, ur. (2012). Ancient Egyptian Chronology. Handbook of Oriental Studies. Leiden, Boston: Brill. ISBN 978-90-04-11385-5. ISSN 0169-9423.
  • Málek, Jaromir (2000a). »The Old Kingdom (c. 2160–2055 BC)«. V Shaw, Ian (ur.). The Oxford History of Ancient Egypt. Oxford University Press. ISBN 978-0-19-815034-3.
  • Málek, Jaromir (2000b). »Old Kingdom rulers as "local saints" in the Memphite area during the Old Kingdom«. V Bárta, Miroslav; Krejčí, Jaromír (ur.). Abusir and Saqqara in the Year 2000. Prag: Academy of Sciences of the Czech Republic – Oriental Institute. str. 241–258. ISBN 978-80-85425-39-0.
  • Rice, Michael (1999). Who is who in Ancient Egypt. Routledge London & New York. ISBN 978-0-203-44328-6.
  • Scheele-Schweitzer, Katrin (2007). »Zu den Königsnamen der 5. und 6. Dynastie«. Göttinger Miszellen (v nemščini). Göttingen: Universität der Göttingen, Seminar für Agyptologie und Koptologie. 215: 91–94. ISSN 0344-385X.
  • Strouhal, Eugen; Vyhnánek, Luboš (2000). »The remains of king Neferefra found in his pyramid at Abusir«. V Bárta, Miroslav; Krejčí, Jaromír (ur.). Abusir and Saqqara in the Year 2000. Prag: Academy of Sciences of the Czech Republic – Oriental Institute. str. 551–560. ISBN 978-80-85425-39-0.
  • Strudwick, Nigel (1985). The Administration of Egypt in the Old Kingdom: The Highest Titles and Their Holders (PDF). Studies in Egyptology. London; Boston: Kegan Paul International. ISBN 978-0-7103-0107-9.
  • Strudwick, Nigel C. (2005). Texts from the Pyramid Age. Writings from the Ancient World (book 16). Atlanta: Society of Biblical Literature. ISBN 978-1-58983-680-8.
  • Verner, Miroslav (1980). »Die Königsmutter Chentkaus von Abusir und einige Bemerkungen zur Geschichte der 5. Dynastie«. Studien zur Altägyptischen Kultur (v nemščini). 8: 243–268. JSTOR 25150079.
  • Verner, Miroslav (1985a). »Un roi de la Ve dynastie. Rêneferef ou Rênefer ?«. Bulletin de l'Institut Français d'Archéologie Orientale (v francoščini). 85: 281–284.
  • Verner, Miroslav (1985b). »Les sculptures de Rêneferef découvertes à Abousir« (v francoščini). 85: 267–280. {{navedi časopis}}: Sklic journal potrebuje|journal= (pomoč)
  • von Beckerath, Jürgen (1999). Handbuch der ägyptischen Königsnamen (v nemščini). Münchner ägyptologische Studien, Heft 49, Mainz : Philip von Zabern. ISBN 978-3-8053-2591-2.
Neferefre
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Neferirkare 		Faraon Egipta
sredi 25. stoletja pr. n. št. 		Naslednik: 
Šepseskare
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Neferefre&oldid=6277348«
  NODES
Intern 1
os 19
text 1